Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Politika "levo-desno" mlade odvrača od politične participacije, a mlada generacija bi na prihajajočih državnozborskih volitvah lahko odigrala pomembno vlogo
Politika "levo-desno" mlade odvrača od politične participacije, a mlada generacija bi na prihajajočih državnozborskih volitvah lahko odigrala pomembno vlogo
Politična participacija mladih se na podlagi globalnih trendov povečuje. Kljub temu je zaradi razmeroma majhne številčnosti tega dela volilnega telesa možno, da njihov vpliv ne bo opazen neposredno, temveč posredno z nagovarjanjem starejših. Ali torej lahko posplošeno rečemo, da se ta del volilnega telesa prebuja? Tomaž Deželan z rektorata Univerze v Ljubljani, temu pritrjuje, a vseeno izraža določene dvome.
“Mladi so se prebudili, ampak hkrati bi lahko rekli, da so mladi ves čas budni, samo sprožilci poprej niso bili toliko prisotni, kot so bili mogoče lani tekom referendumske kampanje in se zna zgoditi, da bodo tudi letos.”
Direktor agencije Valicon Andraž Zorko pa meni, da ne gre nujno za prebujanje, temveč da je v tem primeru ključna menjava generacije.
“V preteklih letih je bila volilna udeležba nizka v generaciji, ki ji v marketingu pravimo generacija ‘y’ oziroma ‘milenijci’, in to se zdaj vidi, ko prihajajo še mlajši volivci, da je bila to bolj specifika generacije, ne pa mladosti oziroma starosti kot take. Tako da ta generacija, ki zdaj prihaja, generacija ‘z’, ki se je udeležila tudi referenduma, za njo je značilna višja stopnja politične participacije in tu je ta razlika.”
Tea Jarc iz sindikata Mladi Plus meni, da je delež udeležbe odvisen tudi od tega, ali bodo mladi v volitvah videli smisel. Obdobje pandemije covida-19, ki je bilo za mlade zelo težko, bi v njih lahko spodbudilo jezo, ki bi se odrazila v visoki volilni udeležbi.
“Mladi morajo videti, da volitve lahko nekaj spremenijo, morajo prepoznati, da niso vsi isti in seveda morajo prepoznati neke teme politike mladih, ki bodo torej vplivale na njihovo življenje, zato da bi tem temam, tem politikom dali svoj glas.”
Deželana pri tem skrbi, da bi jih manjša oprijemljivost tematik na državnozborskih volitvah ponovno nekoliko demotivirala.
“Oni ne reagirajo na levo/desno, to je politika njihovih staršev, njihovih dedkov in babic, ne pa politika mladih. Politika levo/desno je nekaj, kar jih odvrača od politike in nekaj, kar oni zavračajo. Torej, politika tematik; ja vode, ne vode, ja okolje, ne okolje, ja privatizacija, ne privatizacija. To so pa tematike, ki imajo tudi zelo jasne posledice in to so tematike, ki jih pa spodbudijo."
Zorko pri tem poudarja, da zaradi manjše številčnosti njihov vpliv ne bo neposreden.
“Znotraj teh mlajših generacij se je aktiviralo kar nekaj civilnih iniciativ, ki so zelo aktivne, ki so nenazadnje dosegle tudi velik preboj in konec koncev tisto osupljivo zmago na referendumu. Poleg tega pa mislim, da so pomembni z vidika vplivanja na starejše generacije. Namreč, ker obstaja vrzel v generaciji y, se je vzpostavil nek medgeneracijski most med generacijo ‘z’ in pa generacijama ‘x’ in ‘boomerji’. Sepravi, med otroki in starši oziroma celo starimi starši.”
Kakšna bo politična angažiranost mladih na državnozborskih volitvah, pa bo verjetno postalo bolj jasno z začetkom uradne volilne kampanje. Več o tematiki v prispevku.
4425 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Politika "levo-desno" mlade odvrača od politične participacije, a mlada generacija bi na prihajajočih državnozborskih volitvah lahko odigrala pomembno vlogo
Politika "levo-desno" mlade odvrača od politične participacije, a mlada generacija bi na prihajajočih državnozborskih volitvah lahko odigrala pomembno vlogo
Politična participacija mladih se na podlagi globalnih trendov povečuje. Kljub temu je zaradi razmeroma majhne številčnosti tega dela volilnega telesa možno, da njihov vpliv ne bo opazen neposredno, temveč posredno z nagovarjanjem starejših. Ali torej lahko posplošeno rečemo, da se ta del volilnega telesa prebuja? Tomaž Deželan z rektorata Univerze v Ljubljani, temu pritrjuje, a vseeno izraža določene dvome.
“Mladi so se prebudili, ampak hkrati bi lahko rekli, da so mladi ves čas budni, samo sprožilci poprej niso bili toliko prisotni, kot so bili mogoče lani tekom referendumske kampanje in se zna zgoditi, da bodo tudi letos.”
Direktor agencije Valicon Andraž Zorko pa meni, da ne gre nujno za prebujanje, temveč da je v tem primeru ključna menjava generacije.
“V preteklih letih je bila volilna udeležba nizka v generaciji, ki ji v marketingu pravimo generacija ‘y’ oziroma ‘milenijci’, in to se zdaj vidi, ko prihajajo še mlajši volivci, da je bila to bolj specifika generacije, ne pa mladosti oziroma starosti kot take. Tako da ta generacija, ki zdaj prihaja, generacija ‘z’, ki se je udeležila tudi referenduma, za njo je značilna višja stopnja politične participacije in tu je ta razlika.”
Tea Jarc iz sindikata Mladi Plus meni, da je delež udeležbe odvisen tudi od tega, ali bodo mladi v volitvah videli smisel. Obdobje pandemije covida-19, ki je bilo za mlade zelo težko, bi v njih lahko spodbudilo jezo, ki bi se odrazila v visoki volilni udeležbi.
“Mladi morajo videti, da volitve lahko nekaj spremenijo, morajo prepoznati, da niso vsi isti in seveda morajo prepoznati neke teme politike mladih, ki bodo torej vplivale na njihovo življenje, zato da bi tem temam, tem politikom dali svoj glas.”
Deželana pri tem skrbi, da bi jih manjša oprijemljivost tematik na državnozborskih volitvah ponovno nekoliko demotivirala.
“Oni ne reagirajo na levo/desno, to je politika njihovih staršev, njihovih dedkov in babic, ne pa politika mladih. Politika levo/desno je nekaj, kar jih odvrača od politike in nekaj, kar oni zavračajo. Torej, politika tematik; ja vode, ne vode, ja okolje, ne okolje, ja privatizacija, ne privatizacija. To so pa tematike, ki imajo tudi zelo jasne posledice in to so tematike, ki jih pa spodbudijo."
Zorko pri tem poudarja, da zaradi manjše številčnosti njihov vpliv ne bo neposreden.
“Znotraj teh mlajših generacij se je aktiviralo kar nekaj civilnih iniciativ, ki so zelo aktivne, ki so nenazadnje dosegle tudi velik preboj in konec koncev tisto osupljivo zmago na referendumu. Poleg tega pa mislim, da so pomembni z vidika vplivanja na starejše generacije. Namreč, ker obstaja vrzel v generaciji y, se je vzpostavil nek medgeneracijski most med generacijo ‘z’ in pa generacijama ‘x’ in ‘boomerji’. Sepravi, med otroki in starši oziroma celo starimi starši.”
Kakšna bo politična angažiranost mladih na državnozborskih volitvah, pa bo verjetno postalo bolj jasno z začetkom uradne volilne kampanje. Več o tematiki v prispevku.
Na svetovni dan radia se o povezanosti radia in demokracije pogovarjamo s portugalskim pisateljem. José Luís Peixoto se je rodil v letu revolucije nageljnov. Aprila 1974 je Gibanje oboroženih sil izvedlo državni udar in odprlo pot demokraciji. Znak za začetek upora je dal radio, ko je predvajal zmagovalno skladbo festivala, na katerem Portugalska izbira potnika na Evrovizijo. Tisto leto je bila to skladba E depois do Adeus (Po slovesu), ki jo poje Paulo de Carvalho.
Danes radijci po vsem svetu praznujemo. Svetovni dan radia je bil razglašen na 36. seji Generalne konference Unesca leta 2011, potrjen pa na 67. seji Generalne skupščine OZN leta 2012. Datum, 13. februar, je bil izbran zato, ker je na ta dan leta 1946 začel delovati Radio Združenih narodov. 13. februar je tako postal priložnost za dvig zavesti o pomenu javnega radia v širši javnosti, za promocijo svobodnega, neodvisnega in pluralnega radia ter za krepitev mednarodnega sodelovanja med radijskimi ustvarjalci. Geslo letošnjega svetovnega dneva radia je 'Radio: stoletje obveščanja, zabave in izobraževanja' in osvetljuje izjemno preteklost radia, pomembno sedanjost in obljubo dinamične prihodnosti. O tem v pogovoru Andreje Čokl z Edito Kudlačovo, vodjo enote za radio pri Evropski zvezi za radiodifuzijo (EBU).
Nekaj dni je že jasno, komu je bila namenjena sreča pri žrebu vstopnic za Evro 2024. Priča smo izjemnemu zanimanju za nogometni dogodek, ki se bo čez nekaj mesecev zgodil v Nemčiji. Tisti, ki niso dobili sporočila, da lahko kupijo vstopnice, imajo vendarle še možnost, da se jim v prihodnjih mesecih odpre pot do nakupa. O vstopnicah, pa tudi o evforiji, smo se pogovarjali z Martinom Koželjem, generalnim sekretarjem Nogometne zveze Slovenije.
Termin oddaje Studio ob 17.00 smo tokrat namenili praznični oddaji, v kateri predstavljamo prejemnike letošnjih Prešernovih nagrad. O tem, kdo so, kaj jih žene in kako vidijo svoje ustvarjanje.
Ob Mednarodnem dnevu maternega jezika na Javnem skladu za kulturne dejavnosti pripravljajo veliko branje literarnih besedil v maternih jezikih, ki bo v Cukrarni v Ljubljani 21. februarja. To je uvodni dogodek v vsakoletno državno srečanje Sosed tvojega brega, ki že več kot 40 let združuje vse avtorje in avtorice, ki živijo v Sloveniji, pišejo pa v svojih maternih jezikih. Z Barbaro Rigler, producentko za literarno dejavnost pri Javnem skladu za kulturne dejavnosti Republike Slovenije in odgovorno urednico revije Mentor, se je pogovarjala Biljana Žikić.
V Sloveniji je kar 25 % odraslih, ki razumejo le preprosta besedila, nabor besedil v lahkem branju pa je izjemno omejen. Strokovnjaki poudarjajo, da bi morali uzakoniti, da morajo biti birokratski dopisi razumljivi vsem, saj v nasprotnem primeru lahko država manipulira z državljani, predvsem s tistimi z intelektualno oviro. FOTO: Pixabay
V dvorani Državnega sveta sta se v organizaciji Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide ter Slovenske krovne zveze za psihoterapijo včeraj popoldne odvila posvet in okrogla miza Izzivi psihoterapije v slovenskem prostoru - različni pogledi, skupne rešitve. Namen posveta je bil predstavitev različnih strokovnih stališč na temo psihoterapije s ciljem poiskati skupne rešitve, ki bi pripomogle k enakopravnemu reguliranju tega področja. V Sloveniji si namreč psihoterapevti prizadevajo pripraviti zakon o psihoterapiji, s katerim bi regulirali ta poklic. Z zakonom se zapleta, ker imajo v zdravstvenem sistemu zadržke do psihoterapevtov, ki nimajo osnovne izobrazbe iz medicine oz. psihologije. Posvet o psihoterapiji je spremljala Cirila Štuber. foto: Benjamin Beci/Fixmedia
Ob dnevu varne rabe interneta strokovnjaki opozarjajo, da je trenutno v Sloveniji od 2000 do 3000 mladih, ki niso sposobni končati osnovne ali srednje šole, ker nepravilno uporabljajo nove tehnologije. Med najbolj ranljivimi osebami na spletu pa niso samo otroci in mladostniki temveč tudi starejši in osebe z intelektualno oviro. Te so zaradi ovire dovzetne za različne sugestije, posledično so večkrat žrtve različnih zlorab, ki se pogosto iz virtualnega sveta prestavijo v realnega. Ne upoštevajo že osnovnih pravil varne rabe interneta, zato pride do izmenjave golih fotografij in srečanj v živo z neznanci, za katere se izkaže, da niso to, za kar so se izdajali. FOTO: Pixabay
Tri kmetije in tri ustanove s področja socialnega varstva sodelujejo pri zanimivem projektu z zagonetnim naslovom: »Izvajanje primarne preventive za urjenje kognitivnih funkcij ranljivih skupin na kmetijah.« V praksi pa to ne pomeni nič drugega, kot da dijaki Srednje gozdarske, lesarske in zdravstvene šole iz Postojne pridno izdelujejo in dopolnjujejo pripomočke oziroma igrače za ranljive skupine, kmetije nudijo prostor za preizkušanje teh izdelkov in prilagajajo svoje poti tako, da so dostopne tudi gibalno oviranim, ustanove pa med drugim nudijo svoje strokovno znanje. Sabrina Mulec je obiskala srednješolce in njihove mentorje ter se pogovarjala z gospodarjem ene izmed kmetij.
Obisk gora, na leto jih obišče okoli 1, 7 milijona obiskovalcev, se iz leta v leto povečuje. Z večjim obiskom narašča tudi število gorskih nesreč, ki je bilo lani rekordno. Gorski reševalci so imeli 687 posredovanj. Pred novo planinsko sezono številne organizacije, tudi turistične, krepijo sodelovanje s Planinsko zvezo, Gorsko-reševalno zvezo in Združenjem gorskih vodnikov, da bi skupaj izboljšali skupaj varnost v gorskem svetu.
Navdih za besedilo slovenskega evrovizijskega aduta, pesmi Veronika, ki jo poje Raiven, je bila Veronika Deseniška. Čeprav o njej ni veliko ohranjenih zgodovinskih dejstev, pa je njena ljubezenska zgodba s celjskim grofom Friderikom II. (drugim) bila upodobljena v številnih umetniški delih, zaslediti jo je mogoče celo v hrvaški, češki, italijanski in nemški literaturi.
Na trasi gradnje drugega tira Divača Koper smo ob izkopu predorov ravno zdaj priča najbolj množičnim odkritjem kraških pojavov. Z izkopi so pričeli pred dvema letoma in pol, tokratna odkritja pa pripisujejo prečkanju Beško-Ocizeljskega jamskega sistema. Strokovnjaki so na podlagi geoloških raziskav in preteklih izkušenj ob gradnji avtoceste napovedali, da se bo tekom gradnje odkrilo 100 manjših in 10 večjih kraških pojavov. Do zdaj so napovedi precej točne.
Tilen Artač in Aleksander Pozvek o novi generaciji Radia Ga Ga. Prva oddaja z novimi liki in novimi koncepti bo na sporedu 9. februarja 2024.
Končala se je več kot mesec dni dolga javna razprava o predlogu novega zakona o medijih, ki bo po trditvah ministrstva za kulturo eden najsodobnejših medijskih zakonov v Evropi. Rok, do katerega so lahko združenja in organizacije s področja novinarstva in medijev ter druge interesne skupine posredovale ministrstvu svoje predloge in pripombe, se je iztekel včeraj. Pripomb na predlagane rešitve je veliko, saj zakon posega na številna interesna področja. Največ kritik je glede predlaganega načina sofinanciranja medijskih vsebin.
Pred 10-imi leti, v noči med 31.januarjem in 1. februarjem, je Postojno in okoliške kraje prizadela naravna katastrofa nepredstavljivih razsežnosti. Žled je okoval vse, kar se je okovati dalo. Drevesa so popuščala pod pritiski, padala na elektro omrežje in trgala vode, rušili so se drogovi, velik del Notranjske je ostal v temi, ljudi je zeblo, saj ogrevanje v večini objektov ni delovalo, pretrgani so bili komunikacijski vodi. Ponekod – tudi v predelih Postojne - elektrike ni bilo več kot 10 dni. In kot pravi naša dopisnica Sabrina Mulec – če tega nisi doživel, si ne moreš predstavljati.
V nekaterih slovenskih mestih in krajih so te dni presežene dnevne mejne vrednosti delcev PM 10. Na obremenjevanje zraka s formaldehidom in fenolom na območju industrijske cone Trata pa opozarja tudi Civilna iniciativa Moja Škofja Loka, ki je včeraj na dobro obiskani tribuni Zlo formaldehida in fenolov v Godešiču opozorila na nevarnosti rakotvornih spojin in probleme monitoringa, zato bo nujna zakonska ureditev tega področja. Knauf Insulation po uradnih meritvah, ki jih opravljajo v podjetju dvakrat na leto, izpusti v zrak 18,2 tone zelo nevarnih, rakotvornih snovi. Zato si civilna iniciativa in občina Škofja Loka skupaj prizadevajo za čimprejšnje izboljšanje razmer, saj onesnažen zrak povzroča vrsto bolezni. Onesnaženje zraka poleg industrije povzročajo tudi kurišča in promet. Prispevek Aljane Jocif.
Poslanci so soglasno potrdili novelo Zakona o volitvah v državni zbor, s katero so vrnili volilno pravico okoli 4000 osebam pod skrbništvom, med katerimi je največ oseb z intelektualno oviro. Osebe pod skrbništvom bodo lahko sodelovale že na junijskih volitvah v Evropski parlament. FOTO: Pixabay
V Rimu se je včeraj odvil celodnevni vrh med Italijo in Afriko, ki so se ga udeležili voditelji Evropske in Afriške unije ter kar 22-ih afriških držav. Italija se je kmalu po izbruhu vojne v Ukrajini ponudila za novo vozlišče evropske preskrbe s fosilnimi energenti iz severne Afrike – vlada Giorgie Meloni pa je zdaj napovedala še obširnejši program sodelovanja z afriškimi državami. O namenih, dejanskih vložkih ter možnostih, ki si jih s tem odpira Italija, se je v živo iz Rima z Jankom Petrovcem pogovarjala Darja Groznik.
Zdravniki in zobozdravniki že tretji teden stavkajo. V sindikatu Fides, ki stavko vodi, naj bi do srede prešteli umike soglasij za nadurno delo, kar naj bi – po mnenju nekaterih poznavalcev – resno ogrozilo javno zdravstvo. Pacienti smo talci, pravi zastopnik pacientovih pravic. Marjan Sušelj. Talci česa oziroma koga? Talci vlade, Fidesa, neuspešnih pogajanj, talci sistema in odprtih problemov, ki se vlečejo že leta? To je vprašanje za poslušalke in poslušalce.
Po petmesečnem premoru Radia Ga Ga je znano, kako se bo nadaljevala tradicija satiričnega pretresanja družbenega dogajanja. 9. februarja se oddaja ob 10.05 z nekoliko drugačnim konceptom, a uveljavljeno zasedbo, vrača na Prvi program Radia Slovenija. Več v pogovoru z v.d. odgovornim urednikom Prvega Danijelom Poslekom.
Neveljaven email naslov