Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mineva trideset let odkar je Slovenija iz registra stalnega prebivalstva nezakonito izbrisala 25.671 ljudi, od tega več kot 5300 otrok, ki so tedaj prebivali v Sloveniji. Gre za eno največjih kršitev človekovih pravic v zgodovini samostojne države. Kot so zapisali pri Amnesty International Slovenije, so bile posledice izbrisa strahotne. Ljudje so izgubili zaposlitve ter socialno in zdravstveno zavarovanje, možnost izobraževanja, številni so bili izgnani in ločeni od najbližjih, ostali pa so živeli pod vsakodnevno grožnjo izgona. Ob obletnici izbrisa so žrtve, po dolgih letih, le dočakale opravičilo s strani predsednika države Boruta. Novinarka Tita Mayer se je pogovarjala z Aleksandro Todorović Novak in Mirjano Učakar, ki sta izbris doživeli na lastni koži in ki se s svojim javnim izpostavljanjem borita predvsem za to, da se kaj takšnega ne bi nikoli več ponovilo.
Žrtve izbrisa so po tridesetih letih dočakale opravičilo države
Slovenija je pred tridesetimi leti iz registra stalnega prebivalstva nezakonito izbrisala 25.671 ljudi, od tega več kot 5300 otrok, ki so tedaj prebivali v Sloveniji. Gre za eno največjih kršitev človekovih pravic v zgodovini samostojne države. Kot so zapisali pri Amnesty International Slovenije, so bile posledice izbrisa strahotne. Ljudje so izgubili zaposlitve ter socialno in zdravstveno zavarovanje, možnost izobraževanja, številni so bili izgnani in ločeni od najbližjih, ostali pa so živeli pod vsakodnevno grožnjo izgona. Ob obletnici izbrisa so žrtve, po dolgih letih le dočakale opravičilo s strani predsednika države Boruta Pahorja. Pogovarjali smo se z Aleksandro Todorović Novak in Mirjano Učakar, ki sta izbris doživeli na lastni koži in ki se s svojim javnim izpostavljanjem borita predvsem za to, da se kaj takšnega ne bi nikoli več ponovilo.
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Mineva trideset let odkar je Slovenija iz registra stalnega prebivalstva nezakonito izbrisala 25.671 ljudi, od tega več kot 5300 otrok, ki so tedaj prebivali v Sloveniji. Gre za eno največjih kršitev človekovih pravic v zgodovini samostojne države. Kot so zapisali pri Amnesty International Slovenije, so bile posledice izbrisa strahotne. Ljudje so izgubili zaposlitve ter socialno in zdravstveno zavarovanje, možnost izobraževanja, številni so bili izgnani in ločeni od najbližjih, ostali pa so živeli pod vsakodnevno grožnjo izgona. Ob obletnici izbrisa so žrtve, po dolgih letih, le dočakale opravičilo s strani predsednika države Boruta. Novinarka Tita Mayer se je pogovarjala z Aleksandro Todorović Novak in Mirjano Učakar, ki sta izbris doživeli na lastni koži in ki se s svojim javnim izpostavljanjem borita predvsem za to, da se kaj takšnega ne bi nikoli več ponovilo.
Žrtve izbrisa so po tridesetih letih dočakale opravičilo države
Slovenija je pred tridesetimi leti iz registra stalnega prebivalstva nezakonito izbrisala 25.671 ljudi, od tega več kot 5300 otrok, ki so tedaj prebivali v Sloveniji. Gre za eno največjih kršitev človekovih pravic v zgodovini samostojne države. Kot so zapisali pri Amnesty International Slovenije, so bile posledice izbrisa strahotne. Ljudje so izgubili zaposlitve ter socialno in zdravstveno zavarovanje, možnost izobraževanja, številni so bili izgnani in ločeni od najbližjih, ostali pa so živeli pod vsakodnevno grožnjo izgona. Ob obletnici izbrisa so žrtve, po dolgih letih le dočakale opravičilo s strani predsednika države Boruta Pahorja. Pogovarjali smo se z Aleksandro Todorović Novak in Mirjano Učakar, ki sta izbris doživeli na lastni koži in ki se s svojim javnim izpostavljanjem borita predvsem za to, da se kaj takšnega ne bi nikoli več ponovilo.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pogovor z generalnim sekretarjem Curling zveze Slovenije Gregorjem Riglerjem.
Najnovejša raziskava o energetski revščini v Evropski uniji, ki jo je izvedla skupina neodvisnih strokovnjakov, je pokazala, da se 17 držav unije sooča z visokimi stopnjami energetske revščine. Gospodinjstva, ki so uvrščena najnižje, pa so prizadeta zaradi zimske in poletne revščine. Kam se je po najnovejši raziskavi uvrstila Slovenija, kaj lahko pričakujemo v prihodnje glede na razvoj podnebnih sprememb in kakšni naj bi bili ukrepi za zmanjšanje energetske revščine? O tem se je Jana Bajželj pogovarjala z dr. Tomislavom Tkalcem iz Focusa, društva za sonaravni razvoj, ki je najprej pojasnil, kaj je energetska revščina.
V Vatikanu se je danes začel prvi cerkveni vrh proti spolnim zlorabam otrok. Na prvem tovrstnem srečanju, ki bo trajalo do nedelje, se je zbralo okoli 190 udeležencev, med njimi predsedniki škofovskih konferenc z vsega sveta. Iz Slovenije se konference udeležuje ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Pričakovati je, da bodo visoki predstavniki Cerkve na srečanju oblikovali protokol o nadaljnjih korakih, ki naj bi škofe usmeril k ustreznemu delovanju. Frančišek sicer ostaja realist in poudarja, da na konferenci ne bodo izkoreninili zlorabe otrok. Molk in prikrivanje spolnih zlorab nad mladoletnimi sta v Rimskokatoliški cerkvi desetletja veljala za železni zakon. Tudi v Sloveniji smo imeli primere duhovnikov, ki so bili preprosto premeščeni v drugo faro – ali pa v misijon na drugi konec sveta – za svoje zločine pa niso bili kaznovani, vsaj znotraj cerkve ne. To obdobje se je s papežem Frančiškom nesporno končalo. Čeprav smo poročali tudi o njegovih domnevnih napakah, je nekaj zadnjih primerov dokazalo, da misli resno.
Na pobudo Svetovne zveze društev turističnih vodnikov se vse od leta 1990, 21.februar obeležuje kot svetovni dan turističnih vodnikov. Na ta dan turistični vodniki organizirajo vodenja po različnih lokacijah. Namen je predstaviti dejavnost in poklic turističnega vodnika tako širši, strokovni, kakor tudi ožji javnosti. O tem s turistično vodnico Dominiko Koritnik Trepel iz Kluba profesionalnih turističnih vodnikov Slovenije.
V četrtkovo jutranjo rubriko Po Sloveniji z dopisniki na Prvem se je oglasila Romana Erjavec in predstavila štiriletni projekt, s katerim želijo pripomoči k zaščiti rastlinskih in živalskih vrst v našem edinem narodnem park
V Cankarjevem domu v Ljubljani bo nocoj otvoritev tradicionalne pregledne bienalne razstave, ki nosi naslov Arhitektura inventura in jo že devetič organizirajo člani Društva arhitektov Ljubljane. Arhitektura inventura je najobširnejši pregled arhitekturnega delovanja v naši državi. Več v prispevku Martine Černe.
Vasica Jamnik na vzhodnem pobočju Jelovice je s cerkvijo Svetega Primoža in Felicijana najbolj priljubljeno izhodišče za fotografe. Ti iz vsega sveta prihajajo zato, da bi ujeli poglede na čudovita ozadja Kamniško Savinjskih Alp, Karavank in znamenito cerkvijo v ospredju. Še posebej živahno je na Jamniku ob polni luni, ki je poseben izziv za izkušene mojstre fotografije in občudovalce lepega. Tako je bilo včeraj in tako je bilo tudi danes zgodaj zjutraj. S fotografi je bila tudi Aljana Jocif.
Več kot desetletje je moralo miniti, da so otroci in mladostniki v hudih duševnih stiskah končno dočakali posebej varovani oddelek za psihiatrijo, saj so bili doslej hospitalizirani skupaj z odraslimi bolniki. Danes so namreč odprli varovani oddelek za intenzivno psihiatrijo na ljubljanski psihiatrični kliniki, ki je prvi in edini v državi. Naenkrat bo lahko sprejel 10 otrok, letno okoli 120. Prostori in večino strokovnega osebja je bilo nared že več kot leto in pol, problem je bilo zaposlovanje pedopsihiatrov, ki se na razpise niso prijavljali.
Konec meseca, torej na dan izplačila pokojnin 28. februarja, bodo prejemki upokojencev nekoliko višji. Kot je znano se bodo pokojnine uskladile in zvišale za 2,7 odstotka. Poleg tega se bodo po več letih uskladile tudi invalidnine za telesno okvaro in dodatek za pomoč in postrežbo. To je danes soglasno potrdil tudi svet pokojninskega zavoda.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
17. februarja 1859 so v Rimu izvedli krstno predstavo opere Ples v maskah Guiseppeja Verdija, leta 1904 pa so v Milanu na isti dan prvič uprizorili Puccinijevo opero Madame Butterfly. Prav tako je prav 17. februarja leta 1887 je v Ljubljani pogorelo staro Deželno gledališče, ki je stalo na prostoru današnje Filharmonije. Čez pet let so odprli novo, lepše in modernejše Deželno gledališče, današnjo Opero. Vse to so razlogi, da smo 17. februarja 2019 nedeljsko jutro na Prvem namenili prav operi … Kako je nastala ta glasbena zvrst, kako se je razvijala, katere opere najraje poslušamo, kakšen je okus Slovencev za opero? Govorili smo z muzikologom dr. Gregorjem Pompetom in Vladimirjem Frantarjem, odličnim ljubiteljskim poznavalcem operne ustvarjalnosti pi nas in po svetu, svoja mnenja in spomine pa so dodali tudi poslušalc.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
13. licitacija vrednejših sortimentov lesa v Slovenj Gradcu je privabila rekordno število prodajalcev najbolj kakovostnega, pretežno slovenskega lesa, 566 lastnikov gozdov je prodajalo 3706 hlodov, zanje so se zanimali predvsem tujci, ki bodo les predelali v izdelke z najvišjo dodano vrednostjo, v furnirje za jahte in prestižne avtomobile ter glasbila. Vsakoletna licitacija najboljšega lesa je vsekakor spodbuda lastnikom gozdov. Kakopak je tokrat med najbolj zadovoljnimi prodajalci Klemen Šuštaršič, ki je iz Krimskih gozdov pripeljal po kubičnem metru najbolje ocenjen gorski javor, za hlod pa je iztržil drugo najboljšo ceno preko 11.000 evrov. Najvišja cena za hlod gorskega javorja je bila skoraj 15.400 evrov. Dobro so se prodajali orehi, gorski bresti, smreke. Najdaljši smrekov hlod, 12-metrski za kar 4.600 evrov. Kupci imajo radi tudi macesne, jablane, slive, slednje za izdelovanje pip in spominkov.
V Bruslju so danes zasedali finančni ministri držav članic EU. Med drugim so razpravljali tudi o možnosti ukinitve soglasja pri odločanju o davčnih zadevah. Zakaj je sploh prišlo do razprave o ukinitvi soglasja držav članic, kaj bi to pomenilo za manjše članice EU in zakaj se za takšno spremembo prizadevata prav Francija in Nemčija? Vzrok za razpravljanje o ukinitvi soglasja je prepočasno oz. neučinkovito odločanje v zunanji politiki in pri davkih. Za to je zaslužen tudi neuspeh pri dogovarjanju o obdavčitvi digitalnih velikanov, za katerega si je goreče prizadevala Francija.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ptuj letos obeležuje 1950 let od prve omembe. S to obletnico bodo zaznamovane vse večje prireditve v mestu, osrednja pa bo sredi poletja ob občinskem prazniku. V počastitev spomina na leto 69 pripravlja arheološki muzej tudi posebno razstavo, a z grenkim priokusom, saj spomini na eno izmed ptujskih najznamenitejših obdobij večinoma ne bodo na ogled javnosti.
Neveljaven email naslov