Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Že dlje časa lahko opažamo, da je raven diskurza na družbenih omrežjih posebej nizka. K temu pomembno prispevajo politiki, ki z željo po pritegnitvi pozornosti pogosto izpadejo vulgarni in neolikani. Ob tem se seveda začne postavljati vprašanje, zakaj so politiki komuniciranje prestavili od uradnih izjav v tradicionalnih medijih do poluradnih na družbenih omrežjih.
Oster politični diskurz na družbenih omrežjih prinaša več pozornosti, hkrati pa škoduje demokraciji
Že dlje časa lahko opažamo, da je raven diskurza na družbenih omrežjih posebej nizka. K temu pomembno prispevajo politiki, ki z željo po pritegnitvi pozornosti pogosto izpadejo vulgarni in neolikani. Ob tem se seveda začne postavljati vprašanje, zakaj so politiki komuniciranje prestavili od uradnih izjav v tradicionalnih medijih do poluradnih na družbenih omrežjih. Predstojnik oddelka za komunikologijo in vodja centra za marketing in odnose z javnostmi na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani Dejan Verčič meni, da za to obstaja več razlogov.
"Prvi razlog je, da se izognejo novinarjem in ljudi nagovarjajo neposredno. In zato lahko povedo bistveno več, kot bi sicer lahko povedali in takrat ko si sami to zaželijo povedati. Pa še nobenih vprašanj ne dobivajo. Drug razlog je, da so se tudi ljudje preselili na družbena omrežja in jih je na tradicionalnih vse težje najti oziroma je treba seštevati več različnih medijev. Če pa zgradiš neko svojo skupnost, ki jo lahko nagovarjaš, je to daleč najbolj tako cenovno kot časovno učinkovito. In tretja stvar je, tisti, ki so pametni, to uporabljajo tudi, da pridobijo malo utripa, kako ljudje sprejemajo njihova sporočila, katera sporočila so bolj učinkovita, katera so manj."
Ker so sporočila na družbenih omrežjih kratka, ponekod celo omejena na določeno število znakov, se ob tem postavlja vprašanje, ali so državljani potemtakem dovolj informirani. Po Verčičevem mnenju se večina ljudi odloča za bližnjico, ki jo v tem primeru predstavljajo družbena omrežja, saj si tako hitreje in lažje ustvarijo mnenje.
"Ljudje smo, če grdo rečem, leni, če lepo rečem, ekonomični pri trošenju svoje energije in to za politiko velja enako kot za vsa druga področja življenja. To, da družbena omrežja silijo politike, da so kratki, ni nujno slabo, ker bi to lahko pomenilo tudi, da bi morali bolj premisliti, kaj bodo zapisali. Problem je v tem, da preveč politikov kratkost jemlje kot izgovor za to, da lahko bleknejo, karkoli jim že pade na pamet."
Tadej Štrok z inštituta Danes je nov dan politični diskurz na družbenih omrežjih primerja z otroškimi zmerljivkami.
"Diskurz je precej nizkoten, na trenutke primitiven. Veliko je nekega šopirjenja, hvalisanja, navijaštva. Že sama narava omrežja Twitter nagrajuje odrezavost, agresijo pravzaprav in politiki to s pridom izkoriščajo. Nekaj, kar razvname čustva, obenem tudi poveča vidnost njihovih sporočil."
Na drugi strani je javnost zaradi družbenih omrežij po njegovem mnenju bolj razklana. Ta namreč omogočajo, da vsak lahko pove vsakomur, kar hoče, kar da je spremenilo dinamiko političnega diskurza. Tadej Štrok:
"Sicer je osvobajajoče, da ima politika ali posameznik direkten dostop do javnosti, ampak obenem ne smemo zanemariti vloge tradicionalnih medijev. Mediji so tu z enim razlogom, novinarski poklic bi moral bit plemenit poklic in bi moral nositi ogromno odgovornosti. In to, da politiki gredo mimo tega, mimo medijev kot neke institucije, kot sedme sile in sami govorijo neposredno javnosti brez filtra, je vsekakor problematično."
Politični svetovalec Miloš Čirič meni, da je nižanje diskurza na družbenih omrežjih odraz nižanja ostalih ustaljenih navad v družbi, saj da iščemo najnižji skupni imenovalec. Kratkosti sporočil, ki jih politiki objavijo na družbenih omrežjih, se je treba po njegovem mnenju navaditi. Po njegovem mnenju je oster diskurz mešanica posameznikove osebnosti in svetovanja političnih svetovalcev.
"Bolj kot so ostre te stvari, bolj kot je oster ta konflikt, bolj kot je jasen ta konflikt, bolj se ljudje od tega odmikajo. In seveda potem ostanejo le tisti, ki to sprejemajo – to so pa tisti, ki so bolj naklonjeni eni ali drugi strani."
Sogovorniki poudarjajo, da oster diskurz na družbenih omrežjih lahko posledično negativno vpliva tudi na demokracijo. V prihodnosti nas torej čaka še veliko dilem za razrešit, med drugim tehnična, kako zagotoviti regulacijo družbenih omrežij, in moralna, kako naj vsak posameznik pri sebi razčisti, kakšno obnašanje na spletu se spodobi in kakšno ne.
4507 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Že dlje časa lahko opažamo, da je raven diskurza na družbenih omrežjih posebej nizka. K temu pomembno prispevajo politiki, ki z željo po pritegnitvi pozornosti pogosto izpadejo vulgarni in neolikani. Ob tem se seveda začne postavljati vprašanje, zakaj so politiki komuniciranje prestavili od uradnih izjav v tradicionalnih medijih do poluradnih na družbenih omrežjih.
Oster politični diskurz na družbenih omrežjih prinaša več pozornosti, hkrati pa škoduje demokraciji
Že dlje časa lahko opažamo, da je raven diskurza na družbenih omrežjih posebej nizka. K temu pomembno prispevajo politiki, ki z željo po pritegnitvi pozornosti pogosto izpadejo vulgarni in neolikani. Ob tem se seveda začne postavljati vprašanje, zakaj so politiki komuniciranje prestavili od uradnih izjav v tradicionalnih medijih do poluradnih na družbenih omrežjih. Predstojnik oddelka za komunikologijo in vodja centra za marketing in odnose z javnostmi na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani Dejan Verčič meni, da za to obstaja več razlogov.
"Prvi razlog je, da se izognejo novinarjem in ljudi nagovarjajo neposredno. In zato lahko povedo bistveno več, kot bi sicer lahko povedali in takrat ko si sami to zaželijo povedati. Pa še nobenih vprašanj ne dobivajo. Drug razlog je, da so se tudi ljudje preselili na družbena omrežja in jih je na tradicionalnih vse težje najti oziroma je treba seštevati več različnih medijev. Če pa zgradiš neko svojo skupnost, ki jo lahko nagovarjaš, je to daleč najbolj tako cenovno kot časovno učinkovito. In tretja stvar je, tisti, ki so pametni, to uporabljajo tudi, da pridobijo malo utripa, kako ljudje sprejemajo njihova sporočila, katera sporočila so bolj učinkovita, katera so manj."
Ker so sporočila na družbenih omrežjih kratka, ponekod celo omejena na določeno število znakov, se ob tem postavlja vprašanje, ali so državljani potemtakem dovolj informirani. Po Verčičevem mnenju se večina ljudi odloča za bližnjico, ki jo v tem primeru predstavljajo družbena omrežja, saj si tako hitreje in lažje ustvarijo mnenje.
"Ljudje smo, če grdo rečem, leni, če lepo rečem, ekonomični pri trošenju svoje energije in to za politiko velja enako kot za vsa druga področja življenja. To, da družbena omrežja silijo politike, da so kratki, ni nujno slabo, ker bi to lahko pomenilo tudi, da bi morali bolj premisliti, kaj bodo zapisali. Problem je v tem, da preveč politikov kratkost jemlje kot izgovor za to, da lahko bleknejo, karkoli jim že pade na pamet."
Tadej Štrok z inštituta Danes je nov dan politični diskurz na družbenih omrežjih primerja z otroškimi zmerljivkami.
"Diskurz je precej nizkoten, na trenutke primitiven. Veliko je nekega šopirjenja, hvalisanja, navijaštva. Že sama narava omrežja Twitter nagrajuje odrezavost, agresijo pravzaprav in politiki to s pridom izkoriščajo. Nekaj, kar razvname čustva, obenem tudi poveča vidnost njihovih sporočil."
Na drugi strani je javnost zaradi družbenih omrežij po njegovem mnenju bolj razklana. Ta namreč omogočajo, da vsak lahko pove vsakomur, kar hoče, kar da je spremenilo dinamiko političnega diskurza. Tadej Štrok:
"Sicer je osvobajajoče, da ima politika ali posameznik direkten dostop do javnosti, ampak obenem ne smemo zanemariti vloge tradicionalnih medijev. Mediji so tu z enim razlogom, novinarski poklic bi moral bit plemenit poklic in bi moral nositi ogromno odgovornosti. In to, da politiki gredo mimo tega, mimo medijev kot neke institucije, kot sedme sile in sami govorijo neposredno javnosti brez filtra, je vsekakor problematično."
Politični svetovalec Miloš Čirič meni, da je nižanje diskurza na družbenih omrežjih odraz nižanja ostalih ustaljenih navad v družbi, saj da iščemo najnižji skupni imenovalec. Kratkosti sporočil, ki jih politiki objavijo na družbenih omrežjih, se je treba po njegovem mnenju navaditi. Po njegovem mnenju je oster diskurz mešanica posameznikove osebnosti in svetovanja političnih svetovalcev.
"Bolj kot so ostre te stvari, bolj kot je oster ta konflikt, bolj kot je jasen ta konflikt, bolj se ljudje od tega odmikajo. In seveda potem ostanejo le tisti, ki to sprejemajo – to so pa tisti, ki so bolj naklonjeni eni ali drugi strani."
Sogovorniki poudarjajo, da oster diskurz na družbenih omrežjih lahko posledično negativno vpliva tudi na demokracijo. V prihodnosti nas torej čaka še veliko dilem za razrešit, med drugim tehnična, kako zagotoviti regulacijo družbenih omrežij, in moralna, kako naj vsak posameznik pri sebi razčisti, kakšno obnašanje na spletu se spodobi in kakšno ne.
Že včeraj sta se po stranskih poteh in na koncu tudi peš Metka Pirc in Damjan Rostan prebila do Črne na Koroškem, danes pa sta se oglasila tudi iz Dravograda. Tudi ta koroška občina je bila zaradi poplav nekaj časa povsem odrezana od sveta. Zdaj, ko je voda odtekla, so glavna težava grozeči plazovi.
Po stranskih poteh in na koncu tudi peš sta se Metka Pirc in Damjan Rostan prebila v Črno na Koroškem.
Mnogi bi radi pomagali ljudem, ki so se znašli v stiski zaradi neurij in poplav. Pojavljajo se tudi pozivi k neposrednemu nakazovanju denarja na njihove transakcijske račune. A humanitarne organizacije imajo v zvezi s tem pomisleke. Sredstva za pomoč je mogoče nakazati tudi s poslanim SMS-sporočilom s ključno besedo UJMA5 oz. UJMA10 (Rdeči križ Slovenije), KARITAS5 oz. KARITAS10 (Slovenska karitas) ali ENOSRCE5 (Zveza prijateljev mladine Slovenije) na številko 1919.
Iz Posavja danes vendarle prinašamo dobre novice, saj se stanje počasi normalizira, zmanjšal se je pretok Save in vode se počasi umikajo v struge. Z nami je bil dopisnik Jože Žura, ki nam je postregel z najnovejšimi podatki.
Strokovnjaki zaradi razmočenosti tal opozarjajo na veliko nevarnost zemeljskih plazov, marsikoga skrbi, pogleduje v breg nad sabo oziroma nad svojo hišo, zato je Jolanda Lebar poklicala Geološki zavod Slovenije, govorila je z doktorico Tino Peternel.
Izredne razmere na Koroškem še ostajajo, iz Prevalj se nam je oglasila dopisnica Metka Pirc, ki je pred mikrofon povabila poveljnika prevaljskih gasilcev Aljaža Porija in župana Prevalj Matica Tasiča.
Dopisnik Matija Mastnak se je prebil do Ljubnega ob Savinji. V oglašanju je opisal, kakšna je pot do tja in kako je s povezavami te občine z ostalo Slovenijo.
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
Neveljaven email naslov