Kompromisni dogovor notranjih ministrov Evropske Unije o uporabi evropske direktive o začasni zaščiti beguncev pomeni, da bodo begunci upravičeni do nastanitve, izobraževanja, nujne zdravstvene pomoči, finančne pomoči ter dela. Prost dostop do trga dela pomeni, da se oseba lahko zaposli in dela pod enakimi pogoji kot slovenski državljani, delodajalec pa zanjo ne potrebuje posebnega delovnega dovoljenja. Odgovora na vprašanje kje se bodo migranti zaposlovali in v kakšnem obsegu, še ne moremo dati.

V prihodnjih dneh uveljavitev direktive o začasni zaščiti beguncev iz leta 2001

Kompromisni dogovor notranjih ministrov Evropske Unije o uporabi evropske direktive o začasni zaščiti beguncev pomeni, da bodo begunci upravičeni do nastanitve, izobraževanja, nujne zdravstvene pomoči, finančne pomoči ter dela. Prost dostop do trga dela pomeni, da se oseba lahko zaposli in dela pod enakimi pogoji kot slovenski državljani, delodajalec pa zanjo ne potrebuje posebnega delovnega dovoljenja. Odgovora na vprašanje kje se bodo migranti zaposlovali in v kakšnem obsegu, še ne moremo dati. To bo odvisno od tega koliko jih bo prišlo, od strukture prišlekov ter od trajanja vojne v Ukrajini pove predstavnik Zavoda za zaposlovanje Sandi Meke

Največjo težavo bo seveda predstavljalo neznanje slovenskega jezika.

Tujci bodo imeli pravico do prijave v evidenco Zavoda za zaposlovanje ter v njihove programe integracije. Za to skupino oseb imajo posebej usposobljene svetovalce in prilagojen svetovalni proces, prav tako pa izvajajo posebne programe aktivne politike zaposlovanja, ki so jih razvili z namenom vključevanja teh oseb na trg dela. Delodajalci že kličejo in sprašujejo o možnostih glede zaposlovanja ljudi, ki prihajajo iz Ukrajine. Direktor zaposlitvene agencije Kariera Tilen Prah pove, ima Ukrajina izjemno dobro razviti področji IT industrije ter prehrambne industrije

Slovenska podjetja lahko tem delavcem ponudijo delo in dobre pogoje. Delodajalci menimo, da smo lahko ciljna država tem ubogim ljudem, ki trenutno uhajajo iz države.

Pri nas dela 12 odstotkov tujih državljanov; delež teh se je leta od 2013 podvojil. Le manjši del jih prihaja iz Unije, večina iz tretjih držav, prevladujejo pa državljani Bosne in Hercegovine.