Otroci niso imuni na dogajanje okoli sebe. Marsikaj vidijo na televiziji in spletnih omrežjih, marsikaj slišijo tudi, ko se odrasli pogovarjajo med seboj. Na njihovo razumevanje vojne lahko vplivajo tudi domišljijski svet pravljic in računalniških iger, zato je dobro, da se odrasli z otroki pogovarjajo o vojni. A kako? Odkrito in otrokovi starosti primerno, pravi strokovna delavka na osnovni šoli in psihoterapevtka Andreja Ninkovič.

Odkrito in otrokovi starosti primerno, pravi socialna delavka na osnovni šoli Andreja Ninkovič

Otroci niso imuni na dogajanje okoli sebe. Marsikaj vidijo na televiziji in spletnih omrežjih, marsikaj slišijo tudi, ko se odrasli pogovarjajo med seboj. Na njihovo razumevanje vojne lahko vplivajo tudi domišljijski svet pravljic in računalniških iger, zato je dobro, da se odrasli z otroki pogovarjajo o vojni. A kako? Odkrito in otrokovi starosti primerno, pravi psihoterapevtka, sicer tudi socialna delavka na OŠ Cerklje ob Krki Andreja Ninkovič.

"Ignoriranje in izogbanje tej temi nista učinkoviti tehniki, ker se lahko pogosto potem otroci počutijo še bolj izgubljene, prestrašene, ali pa celo osamljene. Lahko celo mislijo, da narobe čutijo, ker nimajo sogovornika, ki bi jih razumel v tej njihovi stiski."

Otroci namreč hitro pokažejo, da jim je mar in da jim ni vseeno, če jih tema preveč obremenjuje, se lahko to opazi tako, da se spremenijo njihovi vsakodnevni rituali in dejavnosti. Z otroki, ki pokažejo interes, se je zato treba pogovarjati. Že najmlajši vedo, kaj je vojna (ne pa kaj je konflikt), čeprav z njimi ne gremo v podrodnosti in jim ne kažemo vojnih fotografij. Pri starejših otrocih je treba izvedeti, kako realna je njihova slika o dogajanju v Ukrajini in jo, če je treba, dopolniti. Zato jih je treba poslušati in podpreti.

"Njihova čustva moramo znati začutiti, jih ovrednotiti in otroke na koncu tudi pomiriti. Da jim damo vedeti, da smo mi tukaj z njimi, da smo na varnem, da še vedno lahko kaj spremenimo in da smo odrasli tisti, ki poskušamo reševati stvari."