Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Otroci niso imuni na dogajanje okoli sebe. Marsikaj vidijo na televiziji in spletnih omrežjih, marsikaj slišijo tudi, ko se odrasli pogovarjajo med seboj. Na njihovo razumevanje vojne lahko vplivajo tudi domišljijski svet pravljic in računalniških iger, zato je dobro, da se odrasli z otroki pogovarjajo o vojni. A kako? Odkrito in otrokovi starosti primerno, pravi strokovna delavka na osnovni šoli in psihoterapevtka Andreja Ninkovič.
Odkrito in otrokovi starosti primerno, pravi socialna delavka na osnovni šoli Andreja Ninkovič
Otroci niso imuni na dogajanje okoli sebe. Marsikaj vidijo na televiziji in spletnih omrežjih, marsikaj slišijo tudi, ko se odrasli pogovarjajo med seboj. Na njihovo razumevanje vojne lahko vplivajo tudi domišljijski svet pravljic in računalniških iger, zato je dobro, da se odrasli z otroki pogovarjajo o vojni. A kako? Odkrito in otrokovi starosti primerno, pravi psihoterapevtka, sicer tudi socialna delavka na OŠ Cerklje ob Krki Andreja Ninkovič.
"Ignoriranje in izogbanje tej temi nista učinkoviti tehniki, ker se lahko pogosto potem otroci počutijo še bolj izgubljene, prestrašene, ali pa celo osamljene. Lahko celo mislijo, da narobe čutijo, ker nimajo sogovornika, ki bi jih razumel v tej njihovi stiski."
Otroci namreč hitro pokažejo, da jim je mar in da jim ni vseeno, če jih tema preveč obremenjuje, se lahko to opazi tako, da se spremenijo njihovi vsakodnevni rituali in dejavnosti. Z otroki, ki pokažejo interes, se je zato treba pogovarjati. Že najmlajši vedo, kaj je vojna (ne pa kaj je konflikt), čeprav z njimi ne gremo v podrodnosti in jim ne kažemo vojnih fotografij. Pri starejših otrocih je treba izvedeti, kako realna je njihova slika o dogajanju v Ukrajini in jo, če je treba, dopolniti. Zato jih je treba poslušati in podpreti.
"Njihova čustva moramo znati začutiti, jih ovrednotiti in otroke na koncu tudi pomiriti. Da jim damo vedeti, da smo mi tukaj z njimi, da smo na varnem, da še vedno lahko kaj spremenimo in da smo odrasli tisti, ki poskušamo reševati stvari."
4524 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Otroci niso imuni na dogajanje okoli sebe. Marsikaj vidijo na televiziji in spletnih omrežjih, marsikaj slišijo tudi, ko se odrasli pogovarjajo med seboj. Na njihovo razumevanje vojne lahko vplivajo tudi domišljijski svet pravljic in računalniških iger, zato je dobro, da se odrasli z otroki pogovarjajo o vojni. A kako? Odkrito in otrokovi starosti primerno, pravi strokovna delavka na osnovni šoli in psihoterapevtka Andreja Ninkovič.
Odkrito in otrokovi starosti primerno, pravi socialna delavka na osnovni šoli Andreja Ninkovič
Otroci niso imuni na dogajanje okoli sebe. Marsikaj vidijo na televiziji in spletnih omrežjih, marsikaj slišijo tudi, ko se odrasli pogovarjajo med seboj. Na njihovo razumevanje vojne lahko vplivajo tudi domišljijski svet pravljic in računalniških iger, zato je dobro, da se odrasli z otroki pogovarjajo o vojni. A kako? Odkrito in otrokovi starosti primerno, pravi psihoterapevtka, sicer tudi socialna delavka na OŠ Cerklje ob Krki Andreja Ninkovič.
"Ignoriranje in izogbanje tej temi nista učinkoviti tehniki, ker se lahko pogosto potem otroci počutijo še bolj izgubljene, prestrašene, ali pa celo osamljene. Lahko celo mislijo, da narobe čutijo, ker nimajo sogovornika, ki bi jih razumel v tej njihovi stiski."
Otroci namreč hitro pokažejo, da jim je mar in da jim ni vseeno, če jih tema preveč obremenjuje, se lahko to opazi tako, da se spremenijo njihovi vsakodnevni rituali in dejavnosti. Z otroki, ki pokažejo interes, se je zato treba pogovarjati. Že najmlajši vedo, kaj je vojna (ne pa kaj je konflikt), čeprav z njimi ne gremo v podrodnosti in jim ne kažemo vojnih fotografij. Pri starejših otrocih je treba izvedeti, kako realna je njihova slika o dogajanju v Ukrajini in jo, če je treba, dopolniti. Zato jih je treba poslušati in podpreti.
"Njihova čustva moramo znati začutiti, jih ovrednotiti in otroke na koncu tudi pomiriti. Da jim damo vedeti, da smo mi tukaj z njimi, da smo na varnem, da še vedno lahko kaj spremenimo in da smo odrasli tisti, ki poskušamo reševati stvari."
Po 32 letih je konec sporazuma INF (Intermediate – Range Nuclear Forces ) o prepovedi jedrskih raket srednjega in kratkega dosega, ki očitno roma na smetišče zgodovine. Medtem, ko Moskva najbrž želi nov celovit sporazum o strateški varnosti z Washingtonom, hočejo Američani v nove varnostne dogovore očitno vključiti tudi Kitajsko, ki pa te ponudbe zavrača. Z današnjim koncem sporazuma, ki je veljal za enega poglavitnih stebrov varnosti na stari celini in nadzora nad jedrsko oborožitvijo, smo očitno pred izzivi nove varnostne arhitekture, kar bo zahteven zalogaj. Zlasti v ozračju povečane napetosti in nezaupanja, ko sta še vedno najmočnejši jedrski sili, Amerika in Rusija, dve od devetih držav z jedrskim orožjem za množično uničenje Planeta. O tem, ali smo pred novim ciklom oboroževalne tekme in ali se vrača hladna vojna, smo se pogovarjali s politično analitičarko s škotske univerze St. Andrews, dr. Matejo Peter.
Vroče poletje je v sosednji Italiji še bolj razgrel Josip Broz Tito. Občinski svet v Parmi je, kot poroča dopisnik Janko Petrovec, razpravljal prav o nekdanjem jugoslovanskem predsedniku oziroma o odpravi ulice z njegovim imenom.
V prvih petih dneh julija smo v Sloveniji našteli več kot 22 tisoč udarov strel, kar je več kot desetina letne količine, ki znaša okoli 200 tisoč udarov. Kako se pred strelo zavarujemo v gorah pogosto slišimo, manj pogosto pa o nevarnosti kopanja v morju, jezerih in rekah med poletno nevihto. O zmanjšanju verjetnosti udara strele med nevihto smo se pogovarjali z Goranom Milevom, vodjo področja sistema Skalar pri Elektroinštitutu Milan Vidmar.
V Šanghaju so pogajalci sklenili 12. krog trgovinskih pogajanj med ZDA in Kitajsko. Kot poročajo tuje tiskovne agencije, je bilo današnje srečanje kratko, ameriški finančni minister Steven Mnuchin in trgovinski predstavnik Robert Lighthizer, ki sta vodila delegacijo ZDA, izjav nista dajala. Zadnja v nizu pogajanj so se v Šanghaju začela v torek, zasenčil pa jih je ameriški predsednik Donald Trump, ki je v seriji zapisov na spletnem družbenem omrežju Twitter med drugim Peking posvaril, naj s sklepanjem sporazuma ne čaka na ameriške volitve leta 2020.
Skoraj tri četrtine oziroma 73 odstotkov gospodinjstev v Sloveniji si je lani privoščilo enotedenske letne počitnice; počitnice si je prej privoščilo gospodinjstvo z dvema odraslima in z vsaj enim vzdrževanim otrokom kot enočlansko gospodinjstvo, pojasni Karmen Hren, SURS: "Vsaj enega zasebnega potovanja se je lani udeležilo 69% prebivalcev Slovenije, starih 15 let ali več - kar je za 3-odstotne točke več kot v letu 2017. 40% teh je bilo opravljenih v Sloveniji, 60 v tujini. Nobeno presenečenje ni, da je med najbolj obiskanimi Hrvaška, saj predstavlja 60% vseh zasebnih potovanj v tujino."
Upokojencem bo danes izplačan regres. Dodatek bodo dobili vsi, tudi tisti z najvišjimi pokojninami, saj so bili varčevalni ukrepi pri izplačilu letnega dodatka odpravljeni pred tremi leti. Pred letom 2012 je bil letni dodatek izplačan že konec maja in samo v dveh različnih višinah. Urška Valjavec se je pogovarjala z direktorico Sektorja za nakazovanje pokojnin na Zpizu Marjetko Medved Mrvar. Najprej o tem, v koliko razredov je razdeljen letni dodatek.
Gradacije podlubnikov so v spet v porastu, kažejo zadnji podatki Zavoda za Gozdove Slovenije. Letošnji napadi sicer niso taki hudi kot v rekordnih letih, a so hkrati večji kot v enakem obdobju lani. Najhuje je na Gorenjskem, Kočevskem in Koroškem. Zavod izvaja poostren nadzor nad stanjem gozdov in poziva lastnike naj bodo pozorni na nova žarišča, zaradi čim hitrejšega sanacijskega poseka in odvoza neobeljenega okroglega lesa naseljenega s podlubniki iz gozda v predelavo. Prognoze kažejo, da bo škoda v gozdovih letos predvidoma dosegla prag naravne nesreče. Pozanimali smo se tudi, kakšen problem podlubniki predstavljajo v zasebnih in državnih gozdovih.
Prihodnja predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pogovore z voditelji članic Unije o svoji novi ekipi in programu nadaljuje v Zagrebu. Hrvati so ponosni, da so med prvimi državami, ki jih je obiskala.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Slovenski turistični delavci zadovoljni z letošnjimi rezultati.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Film Dnevnik Diane Budisavljević razkriva pretresljivo zgodbo ženske z velikim srcem in opozarja pred revizionizmom.
Rekordno visoke temperature, suša, neurja. Za nami je teden vremenskih ekstremov, pred na pa del leta, ko človeštvo živi na kredit. Do danes smo namreč porabili vse naravne vire, ki jih Zemlja obnovi v enem letu. Dan ekološkega dolga oziroma Earth Overshoot Day je prišel najhitreje do zdaj, v enem letu tako porabimo že za 1,75 planeta naravnih virov. V Sloveniji smo sicer ta dan zabeležili že 27. aprila. Povedano drugače, če bi vsi tako živeli kot pri nas, bi potrebovali tri planete. Urška Henigman se je o prihodnosti človeštva na Zemlji pogovarjala z doktorico Lučko Kajfež Bogataj.
Največja gorenjska turistična središča so te dni dobro zasedena, tako je tudi na Bledu, kjer število postelj presega število prebivalcev.
Svet Agencije za varstvo konkurence je po naših informacijah odločil, da združitev drugega in tretjega največjega dnevnika ne bo ogrozila konkurence.
Vsako leto pošljemo manj razglednic, so pa te večkrat bolj izvirne, nekaterih jih izdelajo sami. Sogovorniki v nedeljskem jutru: namestnik direktorja Poslovne enote Poštni logistični center, Klemen Bončina, turisti iz Nemčije, Finske, Turčije, Španije, Kanade, Litve, Italije, Švice, Švedske in Hong Konga ter arhitektka in ilustratorka Ana Glinšek.
Pred nami je konec tedna in če ga boste izkoristili za pobeg na izlet znotraj države, kam se boste odpravili? So to najbolj prepoznavne turistične ikone, ko je to obisk Postojnske jame, sprehod ob Blejskem jezeru in obvezen postanek na kremni rezini na Bledu ali vam je všeč skok do morja? Ni naključje, da smo vam našteli destinacije iz zgolj zahodne polovice države, saj je ta v primerjavi z vzhodom turistično bolj razvita in prepoznavna. Pogledali pa smo tudi v hrvaško Istro, ki jo je v prvih šestih mesecih obiskalo za štiri odstotke več gostov kot lani.
Že veste, kdaj in kako oddati vlogo za oddajo državne štipendije, otroškega dodatka, subvencija vrtca, malice in kosila? O teh pravicah iz javnih sredstev odločajo Centri za socialno delo. Avgust in september sta za tamkaj zaposlene najbolj obremenjujoča, saj bodo odločali o okoli 113.000 vlogah oziroma 180.000 pravicah iz javnih sredstev. Na Ministrstvu za delo so pripravili ukrepe s katerimi želijo preprečiti ponovitev lanske jeseni, ko so nastali veliki zaostanki pri izdaji odločb.
V morju pri Vrsarju se je zgodila nesreča, v kateri je slovenski državljan padel z vodnega skuterja. O varni plovbi s skuterji smo se pogovarjali z Robertom Škrokovom, koordinatorjem iskanja in reševanja na morju pri Upravi RS za pomorstvo.
Neveljaven email naslov