Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Kako se z otroki pogovarjati o vojni?

04.03.2022

Otroci niso imuni na dogajanje okoli sebe. Marsikaj vidijo na televiziji in spletnih omrežjih, marsikaj slišijo tudi, ko se odrasli pogovarjajo med seboj. Na njihovo razumevanje vojne lahko vplivajo tudi domišljijski svet pravljic in računalniških iger, zato je dobro, da se odrasli z otroki pogovarjajo o vojni. A kako? Odkrito in otrokovi starosti primerno, pravi strokovna delavka na osnovni šoli in psihoterapevtka Andreja Ninkovič.

Odkrito in otrokovi starosti primerno, pravi socialna delavka na osnovni šoli Andreja Ninkovič

Otroci niso imuni na dogajanje okoli sebe. Marsikaj vidijo na televiziji in spletnih omrežjih, marsikaj slišijo tudi, ko se odrasli pogovarjajo med seboj. Na njihovo razumevanje vojne lahko vplivajo tudi domišljijski svet pravljic in računalniških iger, zato je dobro, da se odrasli z otroki pogovarjajo o vojni. A kako? Odkrito in otrokovi starosti primerno, pravi psihoterapevtka, sicer tudi socialna delavka na OŠ Cerklje ob Krki Andreja Ninkovič.

"Ignoriranje in izogbanje tej temi nista učinkoviti tehniki, ker se lahko pogosto potem otroci počutijo še bolj izgubljene, prestrašene, ali pa celo osamljene. Lahko celo mislijo, da narobe čutijo, ker nimajo sogovornika, ki bi jih razumel v tej njihovi stiski."

Otroci namreč hitro pokažejo, da jim je mar in da jim ni vseeno, če jih tema preveč obremenjuje, se lahko to opazi tako, da se spremenijo njihovi vsakodnevni rituali in dejavnosti. Z otroki, ki pokažejo interes, se je zato treba pogovarjati. Že najmlajši vedo, kaj je vojna (ne pa kaj je konflikt), čeprav z njimi ne gremo v podrodnosti in jim ne kažemo vojnih fotografij. Pri starejših otrocih je treba izvedeti, kako realna je njihova slika o dogajanju v Ukrajini in jo, če je treba, dopolniti. Zato jih je treba poslušati in podpreti.

"Njihova čustva moramo znati začutiti, jih ovrednotiti in otroke na koncu tudi pomiriti. Da jim damo vedeti, da smo mi tukaj z njimi, da smo na varnem, da še vedno lahko kaj spremenimo in da smo odrasli tisti, ki poskušamo reševati stvari."


Aktualna tema

4526 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Kako se z otroki pogovarjati o vojni?

04.03.2022

Otroci niso imuni na dogajanje okoli sebe. Marsikaj vidijo na televiziji in spletnih omrežjih, marsikaj slišijo tudi, ko se odrasli pogovarjajo med seboj. Na njihovo razumevanje vojne lahko vplivajo tudi domišljijski svet pravljic in računalniških iger, zato je dobro, da se odrasli z otroki pogovarjajo o vojni. A kako? Odkrito in otrokovi starosti primerno, pravi strokovna delavka na osnovni šoli in psihoterapevtka Andreja Ninkovič.

Odkrito in otrokovi starosti primerno, pravi socialna delavka na osnovni šoli Andreja Ninkovič

Otroci niso imuni na dogajanje okoli sebe. Marsikaj vidijo na televiziji in spletnih omrežjih, marsikaj slišijo tudi, ko se odrasli pogovarjajo med seboj. Na njihovo razumevanje vojne lahko vplivajo tudi domišljijski svet pravljic in računalniških iger, zato je dobro, da se odrasli z otroki pogovarjajo o vojni. A kako? Odkrito in otrokovi starosti primerno, pravi psihoterapevtka, sicer tudi socialna delavka na OŠ Cerklje ob Krki Andreja Ninkovič.

"Ignoriranje in izogbanje tej temi nista učinkoviti tehniki, ker se lahko pogosto potem otroci počutijo še bolj izgubljene, prestrašene, ali pa celo osamljene. Lahko celo mislijo, da narobe čutijo, ker nimajo sogovornika, ki bi jih razumel v tej njihovi stiski."

Otroci namreč hitro pokažejo, da jim je mar in da jim ni vseeno, če jih tema preveč obremenjuje, se lahko to opazi tako, da se spremenijo njihovi vsakodnevni rituali in dejavnosti. Z otroki, ki pokažejo interes, se je zato treba pogovarjati. Že najmlajši vedo, kaj je vojna (ne pa kaj je konflikt), čeprav z njimi ne gremo v podrodnosti in jim ne kažemo vojnih fotografij. Pri starejših otrocih je treba izvedeti, kako realna je njihova slika o dogajanju v Ukrajini in jo, če je treba, dopolniti. Zato jih je treba poslušati in podpreti.

"Njihova čustva moramo znati začutiti, jih ovrednotiti in otroke na koncu tudi pomiriti. Da jim damo vedeti, da smo mi tukaj z njimi, da smo na varnem, da še vedno lahko kaj spremenimo in da smo odrasli tisti, ki poskušamo reševati stvari."


25.12.2017

Praznovanje božiča v 12-članski družini

V Sloveniji poznamo 14 družin z desetimi otroki. Med njimi najdemo tudi družino Rus z Brezovice pri Ljubljani, ki na svoj način doživlja praznično obdobje. Božični večer so si popestrili z glasbo, saj prav vsak izmed njenih članov igra na kakšen inštrument. O tem, kakšno je pri njih pričakovanje božiča, prisluhnite v reportaži, ki jo je pripravil Marko Rozman.


25.12.2017

Božičkova šoferska karavana

Slovenski vozniki tovornjakov obdarujejo tujce, ki so za božič obtičali na slovenskih počivališčih


25.12.2017

Lectarska družina Perger

Veste, da je leta 1997 jelko, božično drevesce, ki je stalo sredi trga sv. Petra, Vatikanu podarila Slovenija? Takrat se je tam pila staroslovanska pijača, brezalkoholna medica, imenovana »ol«, jedli so slovenske bio medenjake in bio bonbone, vatikanske rezidence pa je krasilo 37 jelk, ki so jih okrasili Slovenci. Vse našteto je bilo delo lectarske družine Perger iz Slovenj Gradca. Najstarejši okraski za božične smrečice so namreč iz lecta in pri Pergerjih so jih takrat v dobrem letu samo za Vatikan naredili več kot 12.000, med njimi celo miniaturni papamobil. Začetki družinske tradicije, povezane z medičarstvom, lectarstvom in svečarstvom, neprekinjeno segajo v leto 1757. V Slovenj Gradcu je njihovo galerijo, ki je postala prava turistična znamenitost, obiskala Andreja Čokl.


22.12.2017

Počitniško dogajanje za otroke

Kaj bo vse mogoče početi med počitnicami?


22.12.2017

Penina tudi za božično večerjo

Pogovor z vinskim publicistom Jožetom Rozmanom.


22.12.2017

Božična potica za papeža

Gotovo se še spomnite majskega pripetljaja, ko je papeža Frančiška v Vatikanu obiskal ameriški predsednik Donald Trump. In vprašanja prvi dami Melaniji, če svojega soproga hrani s pico… pardon, s potico. Manjkajoči zlog v pogovoru med vodjem rimsko katoliške cerkve in najbolj znano Slovenko je našel naš rimski dopisnik, potica (in ne pica) pa je s poročili z visokega političnega srečanja obšla svet. Dobrega pol leta pozneje sodi naša dobrota med najbolj zaželene sladice v Vatikanu. Janko Petrovec je bil zraven, ko so tamkajšnjim pomembnežem spekli osem božičnih orehovih – tudi za papeža.


20.12.2017

Dopisnik Matjaž Trošt iz Bruslja o ukrepih EU proti Poljski

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


20.12.2017

Neva Železnik o civilnem združenju Srebrna nit

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


18.12.2017

Reševalna akcija na Krvavcu

V nedeljski obsežni in zahtevni akciji reševanja 51-ih smučarjev, ki so zaradi okvare obsedeli na dvosedežnici Zvoh na Krvavcu, je sodelovalo 40 reševalcev. Nihče od smučarjev ni bil poškodovan. Žičničarjem so se pridružili tudi kranjski poklicni gasilci, gorski reševalci in osem jamarskih reševalcev, ki so smučarje s sedežev reševali z vrvno tehniko. Med jamarskimi reševalci je bil tudi Walter Zakrajšek, vodja jamarske reševalne službe Slovenije. Aljani Jocif je povedal, da so jamarski reševalci prezeble smučarje reševali na višini od šest do osem metrov.


15.12.2017

Slovenska potica le s certifikatom

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


15.12.2017

Reke bodo predvidoma spet narasle

Pogovor z Janezom Polajnarjem z Agencije RS za okolje


15.12.2017

Slovenija je vroča točka biotske pestrosti – do kdaj še?

Pestrost življenja je ena izmed najbolj dragocenih značilnosti našega planeta. Kaže se v številčnosti živalskih in rastlinskih vrst, genetski raznolikosti in pestrosti ekosistemov. Med državami z visoko biotsko pestrostjo je tudi Slovenija. Vendar – do kdaj še? Izjemne naravne danosti naše države, njihov pomen, pa tudi nevarnosti, ki jim pretijo, osvetljuje projekt »Life Naturaviva, biodiverziteta - umetnost življenja!«. Podrobneje pa Iztok Konc. Foto: Podpeško jezero (Sl-Ziga – Lastno delo, CC BY-SA 3.0, WikimediaCommons


15.12.2017

Slovenska potica bo ena sama

Slovenska potica bo kmalu zaščitena kot zajamčena tradicionalna posebnost


14.12.2017

Prazniki brez ognjemeta in petard?

Policija svetuje pred nepremišljeno rabo pirotehnike


14.12.2017

Posledice vetroloma

Kakšne so prve ocene škode po vetrolomu


13.12.2017

ESA

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


13.12.2017

Do Marsa in nazaj - preko Ljubljane?

Slovenski raziskovalci z Inštituta Jožefa Stefana sodelujejo z Evropsko vesoljsko agencijo pri raziskovanju vesolja


12.12.2017

Pogovor s predsednikom Slovenske krovne zveze za psihoterapijo

Ministrstvo za zdravje je prejšnji teden predstavilo predlog Resolucije nacionalnega programa duševnega zdravja od 2018 do 2028. Njegov namen je krepiti in ohranjati dobro duševno zdravje vseh, preprečevati duševne motnje od najbolj zgodnjega obdobja do pozne starosti, zmanjšati stigmo in diskriminacijo oseb z duševnimi motnjami, vzpostaviti podporno okolje za duševno zdravje in približati službe in storitve za duševno zdravje uporabnikom. Kakšno mesto je v resoluciji dobila psihoterapija, je pojasnil Tomaž Flajs, predsednik Slovenske krovne zveze za psihoterapijo.


12.12.2017

Posledice vremenske ujme

Današnje jutro je razkrilo vse razsežnosti silovitega vetra, ki je od včerajšnjega popoldneva pustošil po večjem delu države. Približno 26 tisoč gospodinjstev še vedno brez električne energije, zaprte šole, poškodovana ostrešja hiš in neprevozne ceste so posledica divjanja narave. Veter se je polegel, za zdaj pa največ skrbi povzročajo reke, ki hitro naraščajo. Pregled posledic vetra in obsežnih padavin iz vseh koncev Slovenijie - z dopisniki in voditeljem informativne oddaje Danes do 13h Rokom Valenčičem.


Stran 202 od 227
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov