Na vsebino, ki razdvaja, je neresnična ali škodljiva, se ljudje na družbenih medijih pogosteje odzivajo kot na druge vrste vsebin. Več odziva pa pomeni več dobička. Žvižgačka Frances Haugen je lani z več deset tisoč dokumenti javnosti pokazala, da podjetje Meta, kot se danes imenuje Facebook, ve, da imajo njegovi izdelki škodljive učinke na ljudi, javno varnost, zasebnost in demokracijo, a jih ne spremeni, saj daje prednost dobičku. Kot je še povedala Haugen na spletnem dogodku, ki ga je organiziral Zavod za digitalno vzgojo Vsak v sodelovanju z Inštitutom Državljan D in Inštitutom za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, jo je najbolj prizadelo, ko je ugotovila, kakšno škodo Facebook in Instagram povzročata mladim. Zato se je odločila, da spregovori o slabih praksah podjetja. Še posebej jo skrbi Metaverse, saj povzroča večjo zasvojenost, ustvarja več tesnobe in tudi poškoduje otroške oči, ki se še razvijajo. Frances Haugen je s slovensko javnostjo govorila predvsem o tveganjih, ki jih algoritmi podjetja Meta predstavljajo za mlade in za demokracijo v Sloveniji. Najprej je razložila, da algoritmi prednostno prikazujejo skrajne vsebine, saj sprožijo več odzivov: "Algoritmi odločajo o tem, kakšna vsebina se prikazuje uporabnicam in uporabnikom. Narejeni so bili na način, da nam vsem, tudi mladim, izpostavljajo škodljive vsebine. Facebook se je torej odločal, da z algoritmi maksimalno poveča odzivnost, kar pomeni, da sistematično izpostavlja vsebine, na katere bodo uporabnice in uporabniki bolj verjetno kliknili, jih komentirali ali delili. To razvrščanje glede na odzivnost ustvaja probleme. Na vsebino, ki razdvaja, je neresnična ali škodljiva, se ljudje pogosteje odzivajo kot na druge vrste vsebin. To vodi v sistematično izpostavljanje problematičnih vsebin. Najbolj skrajna vsebina se najbolj deli."  Več v prispevku, ki ga je pripravila Urška Henigman.

O negativnih vplivih Facebooka, Instagrama in Metaversa z žvižgačko Frances Haugen

Na vsebino, ki razdvaja, je neresnična ali škodljiva, se ljudje na družbenih medijih pogosteje odzivajo kot na druge vrste vsebin. Več odziva pa pomeni več dobička. Žvižgačka Frances Haugen je lani z več deset tisoč dokumenti javnosti pokazala, da podjetje Meta, kot se danes imenuje Facebook, ve, da imajo njegovi izdelki škodljive učinke na ljudi, javno varnost, zasebnost in demokracijo, a jih ne spremeni, saj daje prednost dobičku. Kot je še povedala Haugenova na spletnem dogodku, ki ga je organiziral Zavod za digitalno vzgojo Vsak v sodelovanju z Inštitutom Državljan D in Inštitutom za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, jo je najbolj prizadelo, ko je ugotovila, kakšno škodo Facebook in Instagram povzročata mladim. Zato se je odločila, da spregovori o slabih praksah podjetja. Še posebej jo skrbi Metaverse, saj povzroča večjo zasvojenost, ustvarja več tesnobe in tudi poškoduje otroške oči, ki se še razvijajo.

Frances Haugen je govorila predvsem o tveganjih, ki jih algoritmi podjetja Meta predstavljajo za mlade in za demokracijo v Sloveniji. Najprej je razložila, da algoritmi prednostno prikazujejo skrajne vsebine, saj sprožijo več odzivov:

"Algoritmi odločajo o tem, kakšna vsebina se prikazuje uporabnicam in uporabnikom. Narejeni so bili na način, da nam vsem, tudi mladim, izpostavljajo škodljive vsebine. Facebook se je torej odločal, da z algoritmi maksimalno poveča odzivnost, kar pomeni, da sistematično izpostavlja vsebine, na katere bodo uporabnice in uporabniki bolj verjetno kliknili, jih komentirali ali delili. To razvrščanje glede na odzivnost ustvarja probleme. Na vsebino, ki razdvaja, je neresnična ali škodljiva, se ljudje pogosteje odzivajo kot na druge vrste vsebin. To vodi v sistematično izpostavljanje problematičnih vsebin. Najbolj skrajna vsebina se najbolj deli."

Kako to deluje v praksi in kakšno škodo povzroča, je pokazala na primeru škodljivega vpliva Instagrama na duševno zdravje mladih žensk.

"Podjetje Meta ve, da lahko njegovi algoritmi na Facebooku in Instagramu otroke popeljejo od zelo nedolžnih vsebin, kot je zdravo prehranjevanje in recepti za zdrave jedi, do škodljivih vsebin. To lahko poskusite. Ustvarite nov račun in poiščite vsebine, na primer, kako jesti bolj zdravo in poiščiti racepte za zdravo prehrano. Potem pa vsak dan kliknite na to vsebino in se vrnite. Sledite ključnikom, ki jih omrežje predlaga. Metini algoritmi vas bodo v zelo kratkem času porinili vse do vsebin, ki promovirajo anoreksijo."

V Sloveniji se je od začetka epidemije, ko so bili mladi prisiljeni uporabljati zaslone bolj kot kadar koli prej, po podatkih stroke izjemno povečalo število oseb, ki so poiskale pomoč zaradi motnje hranjenja. Eden od vzrokov za porast primerov anoreksije je, kot pravijo, izguba občutka nadzora nad svojim lastnim življenjem. Glede na izjave Frances Haugen pa se moramo tudi vprašati, kakšno vlogo sta pri tem odigrala Instagram in podjetje Meta oziroma pred tem Facebook.

"V času, ki sem ga preživela kot zaposlena pri Facebooku, sem videla, kako se Facebook znova in znova spopada s konfliktnim odnosom med lastnimi dobički in varnostjo. Te konflikte Facebook dosledno razrešuje v korist lastnih dobičkov. Rekla sem že, da facebook postavlja svoje astronomske dobičke pred ljudi. In tega ne bo popravil sam. Zahtevati moramo, da bo boljši. Vlade po svetu morajo od Facebooka zahtevati, da to popravi, zahtevati morajo spremembe. Govorila sem po državah po vsem svetu, od Združenig držav do Avstralije in Irske, tudi Slovenija mora biti vključena."

Facebook se je skoraj neposredno po tem, ko je Frances Haugen razkrila, da ne zmore odpravljati napak, ki vodijo v polarizacijo, rušenje demokracije, duševne motnje in zasvojenost, preimenoval. Zdaj je Meta, njegova pozornost pa je usmerjena v metaverze. To je po besedah ustanovitelja, lastnika in vodje podjetja Marka Zukerberga nova razvojna stopnja interneta, za katerega razvijajo temeljno tehnologijo, ki ga bo omogočila. Frances Haugen Metaverse še posebej skrbi, saj je zasnovan tako, da povzroča večjo zasvojenost, ustvarja več tesnobe in tudi poškoduje otroške oči, ki se še razvijajo. Več pa v prispevku.