Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Franc Žlahtič je diplomiral, magistriral in doktoriral na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani s področja elektroenergetike, ki ji je nato posvetil celotno poklicno pot. Tudi danes, ko je že v pokoju, se ji posveča, nekaj več časa pa ima tudi za ljubiteljsko pohodništvo in fotografijo. Oboje je združil v projektu, v katerem je dokumentiral celotno Pot spominov in tovarištva okoli Ljubljane.
Pot spominov in tovarištva, kot jo vidi ljubiteljski fotograf
Franc Žlahtič je diplomiral, magistriral in doktoriral na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani s področja elektroenergetike, ki ji je nato posvetil celotno poklicno pot. Tudi danes, ko je že v pokoju, se ji posveča, nekaj več časa pa ima tudi za ljubiteljsko pohodništvo in fotografijo. Oboje je združil v projektu, v katerem je dokumentiral celotno Pot spominov in tovarištva okoli Ljubljane.
"Pot spominov in tovarištva okrog Ljubljane in današnji dogodek pričata o tem, da so vsi zidovi, ki so bili zgrajeni v zgodovini, neobstojni. Prav tako žice. To so stvari, ki preprečujejo gibanje ljudi in idej. In ker so samo to, jih prav to prej ali slej stre."
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Franc Žlahtič je diplomiral, magistriral in doktoriral na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani s področja elektroenergetike, ki ji je nato posvetil celotno poklicno pot. Tudi danes, ko je že v pokoju, se ji posveča, nekaj več časa pa ima tudi za ljubiteljsko pohodništvo in fotografijo. Oboje je združil v projektu, v katerem je dokumentiral celotno Pot spominov in tovarištva okoli Ljubljane.
Pot spominov in tovarištva, kot jo vidi ljubiteljski fotograf
Franc Žlahtič je diplomiral, magistriral in doktoriral na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani s področja elektroenergetike, ki ji je nato posvetil celotno poklicno pot. Tudi danes, ko je že v pokoju, se ji posveča, nekaj več časa pa ima tudi za ljubiteljsko pohodništvo in fotografijo. Oboje je združil v projektu, v katerem je dokumentiral celotno Pot spominov in tovarištva okoli Ljubljane.
"Pot spominov in tovarištva okrog Ljubljane in današnji dogodek pričata o tem, da so vsi zidovi, ki so bili zgrajeni v zgodovini, neobstojni. Prav tako žice. To so stvari, ki preprečujejo gibanje ljudi in idej. In ker so samo to, jih prav to prej ali slej stre."
Britanski premier Boris Johnson je na prvih diplomatskih poteh potem, in sicer je obiskal Berlin in Pariz, konec tedna pa bo na zasedanju G7. Predsednica nemške vlade Angela Merkel in francoski predsednik Emmanuel Macron sta ocenila, da bi v naslednjih 30 dneh lahko našli rešitev za vprašanje meje na irskem otoku. Macron je obenem dal vedeti, da poseganje v dogovor, ki ga je o izstopu iz Evropske unije dosegla Theresa May, ni možno ter da je tak dogovor edini način dogovorjenega izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije. Premier Johnson želi spremembo irskega varovala ter skuša ustvarjati vtis, da bo za izstop brez dogovora, če se bo tak izstop zgodil 31. oktobra, kriva Evropske unija.
Poleg različnih študentskih izmenjav se vse več slovenskih študentov odloča za opravljanje prakse v tujini, večinoma med absolventskim letom ali med poletjem. Različne slovenske organizacije študentom pomagajo pri iskanju prakse preko Erasmus+ programa. To so prakse, ki jih študentje preko svoje univerze opravljajo v Evropi. Prav tako pa lahko prakso študentje opravljajo drugače, saj že nekaj let delujejo tudi turistične agencije, ki študentom omogočajo prakse, pripravništva in študentska dela v Ameriki, Novi Zelandiji in Avstraliji. Več Lara Gril.
Število medetničnih incidentov na Hrvaškem narašča, politike in vplivnih institucij pa napadi na Srbe ne ganejo preveč. Nasilje na Hrvaškem ni prepoznano kot družbeni problem, pač se vsak primer obravnava ločeno. Politika ga ne samo podcenjuje, pač pa s protisrbsko retoriko še spodbuja. Sodni postopki zoper nasilneže se vlečejo dolga leta in pogosto povsem razvodenijo, Cerkev kot zelo vplivna institucija na Hrvaškem v glavnem ob takih primerih molči, glavni mediji pa, če o njih sploh pišejo in govorijo, te dogodke pogosto relativizirajo.
Lidija Kosi se nam je tokrat oglasila v četrtkovo jutranjo rubriko Po Sloveniji z dopisniki in najprej odpeljala na Goričko. In to - z balonom.
Na Brdu pri Kranju je potekala 5. konferenca ravnateljev vzgojno-izobraževalnih zavodov. Osrednja tema konference, ki se je udeležujejo ravnatelji iz vse Slovenije, so bile tudi novosti v vrtcih in šolah v novem šolskem letu in kakovost izobraževanja. Med poudarke sodi tudi pomen pedagoškega vodenja in kakovost izobraževanja učiteljev. Ministrstvo za izobraževanje večjih sistemskih sprememb v osnovnih in srednih šolah letos ne načrtuje. Minister Pikalo je napovedal spremembo zakona o vrtcih, s katero naj bi preprečili anomalije, kot je bil primer zasebnega zavoda Kengurujčki, kjer naj bi surovo ravnali z malčki. Na področju srednjih šol poteka proces prenove gimnazijskega programa. V srednje šole pa namerava ministrstvo uvesti tudi predmet državljanske vzgoje. V pripravi je tudi strategija za delo z nadarjenimi učenci, ki so zdaj pogosto zapostavljeni. Glede Bele knjige pa je minister povedal, da so posvete in analize že opravili, proces priprave pa še poteka.
Po izvolitvi novega brazilskega predsednika Jairja Bolsonara se je zelo povečala ilegalna sečnja amazonskega pragozda. To potrjujejo tudi satelitski posnetki. Brazilske oblasti trdijo, da se ne dogaja nič posebnega, kritiki predsednika Bolsonara pa pravijo, da omogoča pretirano sečnjo in krajo zemljišč kmetijskim veleposestniškim, lesnim in rudarskim lobijem. Pri tem so zelo ogrožena staroselska ljudstva v Amazoniji. Kritike prihajajo tudi iz tujine; okoljevarstveniki opozarjajo, da gozda v Braziliji še nikoli niso uničevali tako hitro kot zdaj, kar je ekološka katastrofa tudi v svetovnem merilu.
V Veliki Snežni jami (Wielkiej Snieznej) v Visokih Tatrah na Poljskem sta od sobote ujeta dva jamarska raziskovalca. Nesreča se je zgodila zaradi naraščujoče vode, ki je jamarjema preprečila izhod iz jame. Reševalna akcija poteka že od sobote in glavna naloga reševalcev je razširiti ožino, da bi se prebili v dvorano, kjer naj bi se nahajala pogrešana jamarja. Slovenija je ponudila pomoč CaveSAR enote za širjenje ožin, komunikacijo ter reševanje iz jam. Trenutno imamo na seznamu 24 naših jamarskih reševalcev, ki so pripravljeni in lahko takoj odidejo na pot. Mednarodne pomoči pa zaenkrat ne sprejmejo, ker ocenjujejo, da situacijo lahko obvladajo in rešijo s svojimi lastnimi silami. Kako poteka reševanje iz jame, kjer je zaradi ozkih rovov, blata in vode dostop otežen in kakšne so možnosti preživetja dveh jamarjev, smo se pogovarjali z namestnikom vodje jamarske reševalne službe pri Jamarski zvezi Slovenije Maksom Merelo, ki je tudi Vodja SI Cave Search And Rescue enote.
Počitnice se počasi končujejo, osnovnošolci se bodo tako že kmalu vrnili v šolske klopi. Nakup delovnih zvezkov in ostalih šolskih potrebščin je v tem času tako rekoč obvezen za vse, ki tega še niso uspeli narediti. To obdobje je lahko prav zato zelo obremenjujoče za družinski proračun. Nekateri starši so primorani za pomoč prositi celo humanitarne organizacije. Junij, julij in avgust pa so že tradicionalno postali meseci zbiranja šolskih zvezkov. Ali je res, da otroci najbolj potrebujejo prav zvezke?
»Ni mi vseeno, kaj bom pustila našim zanamcem,« na kratko o svojih razlogih, zakaj raje potuje z vlakom oziroma avtobusom kot z letalom, Marija Krebelj. Marija sicer pove, da imajo ljudje pogosto stereotipno predstavo, da je avtobusni prevoz neudoben. Mislijo, da jim vzame neprimerno več časa: »Ja, avtobus ti vzame 16 ur, a tudi za letalo je treba priti do Benetk, tam čakati, se vkrcati … Razlike včasih niso tako ogromne. Zdaj sem šla v Francijo, stopila v Ljubljani gor in izstopila v Franciji. Kupila sem zgolj eno povratno karto.« Na Švedskem že poteka t.i. gibanje »Flight shame« oz. »Flygskam«, kjer je letenje vedno manj sprejemljivo, razloži Jonas, Šved, ki živi v Sloveniji. Doda, da je na Švedskem zaradi velikosti države seveda veliko notranjih letov, tega v Sloveniji ni. Na Švedsko občasno službeno potuje z vlakom. O še nekaterih primerih dobre prakse: »Občine v južnem delu Švedske zaposlenim ne plačujejo več letov v Stockholm. Plačajo jim pot z vlakom, če gredo z letalom, si morajo prevoz plačati sami.« Več TIna Lamovšek.
Z Marijo Ahačič Pollak o avgustovskem gostovanju skupine, ki je prvič nastopila, ko je Kanada priznala samostojno Slovenijo. Po 28ih letih predanosti in ustvarjanja se Plamen pomlajuje.
V Sarajevu se v teh dneh odvija eden najpomembnejših filmskih festivalov jugovzhodne Evrope. Kaj poleg filmskih zvezd, ki so festival obiskale – Pavel Pawlikovski, Issabelle Huppert, Alejandro González Inárrito, Tim Roth – še zaznamuje dogodek, razlaga Marko Rozman: "Poleg naštetih gostov je vse v znamenju obujanja spominov, kako je bilo na samem začetku. Kot vemo so Filmski festival v Sarajevu osnovali leta 1995, še pred koncem štiriletnega obleganja mesta, z željo, da bi pripomogel k obnovi družabnega življenja v Sarajevo. In to se je tudi zgodilo!"
20. avgusta leta 1980 se je italijanski – sam bi si rekel južnotirolski – alpinist Reinhold Messner kot prvi samostojno povzpel na Mount Everest brez dodatnega kisika. Podoben podvig mu je uspel že dobri dve leti pred tem, 8. maja 1978, ko je na streho sveta stopil skupaj s Petrom Habelerjem, prav tako brez dodatnega kisika, čeprav so vsi zdravniki govorili, da to ni mogoče. Od obletnici Messnerjevega solo podviga vam v Torkovem kvizu v poslušanje ponujamo nekaj odlomkov iz intervjuja s tem legendarnim alpinistom, posnetega leta 2012.
Kapacitet je dovolj za nekaj mesecev, težava so posebni odpadki, za katere ima dovoljenje le vrhniška družba. Več v pogovoru z novinarko Erno Strniša.
Poletne počitnice so se v Berlinu končale že v začetku avgusta; šola se je začela 5. avgusta. Nazaj na delovnem mestu je po dveh tednih oddiha tudi kanclerka Merklova. Na počitnice je odšla po tem, ko se je trikrat tresla v javnosti, nihče ni pojasnil vzrokov za to. Avgusta so v Berlinu obeležili pomembno obletnico - 13. avgusta leta 1961 - so začeli graditi zid, ki je padel pred skoraj 30-imi leti. Ampak delitev med vzhodom in zahodom je še 30 let po tem vidna. Predvsem plače in pokojnine so na nekdanjem vzhodu še vedno nižje. Ampak nemška vlada ta trenutek sprejema številne ukrepe, s katerimi želi razbremeniti nižji in srednji sloj - veliko se ukvarja z nego za starejše.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Slovenija je na svetovnem turističnem zemljevidu vse bolj privlačna točka. Najnovejše v vrsti priznanj je "najbolj vroča destinacija leta" po izboru Globalnega združenja ponudnikov na področju luksuzne in butične potovalne industrije Virtuoso. Posledično so nekateri kraji, vključno s prestolnico, med vrhuncem sezone preplavljeni s turisti. Preverili smo, kako se v Ljubljani lotevajo preusmerjanja tujih obiskovalcev tudi ven iz središča mesta. Bistvena je različna in drugačna ponudba, za to pa je v prestolnici, predvsem izven središča, še veliko prostora.
Že tretje letošnje kolonije od štirih - zadnja bo konec meseca na Pašmanu - se je udeležilo 18 mladih s cerebralno paralizo in ostalimi motnjami v razvoju, ter skoraj toliko prostovoljcev, ki skrbijo zanje. Mladi so navdušeni nad terapijami s konji, druženjem in vodnimi terapijami v bližnjih termah. Da se vsako leto pridruži več otrok, razveseljuje predsednico Društva Sonček Posavje Natašo Solomun. Reportažo je pripravila Suzana Vahtarič.
Katoličanke in katoličani danes po vsem svetu praznujejo slovesen praznik Marijinega vnebovzetja. Čeprav je o Marijinem življenju malo znanega in jo Sveto pismo predstavlja v senci njenega sina Jezusa, zaseda Marija pomembno mesto v krščanskem nauku. Verske resnice o Mariji dopolnjujejo številne hvalnice, likovne upodobitve in razvita ljudska pobožnost, ob današnjem prazniku še zlasti romanja. O mariologiji, teološki veji, ki preučuje verski pomen Marije in njeno vlogo pri odrešenju smo se pogovarjali s katoliškim duhovnikom dr. Antonom Štrukljem. Evangeličani na vlogo Marije gledajo drugače kot katoličani in pravoslavni. Marije ne častijo na tak način in je ne upodabljajo. O Mariji v evangeličanski cerkveni tradiciji smo se pogovarjali z evangeličanskim škofom mag. Gezo Filom.
Nina Brus se nam je oglasila v rubriko Po Sloveniji z dopisniki in nam najprej povedala, če zapora v Zali vpliva na poletni turistični obisk ter kako dobro so urejeni obvozi. Takorekoč pred vrati je letošnji HgTrail - kaj to je in kako utirajo poti v naravo tekači ter kakšni vtisi in zgodbe se pri tem spišejo, lahko med drugim poslušate v pogovoru.
Neveljaven email naslov