Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Skupni komentar petih odgovornih urednikov Radia Slovenija.
Spremembe Zakona o RTV Slovenija se nanašajo na 17 let staro zakonodajo, ki že dolgo ne ustreza spreminjajoči se medijski krajini. Da so spremembe nujne, se strinjata medijska stroka in del politike. O pomenu predlaganih rešitev v skupnem komentarju razmišljajo odgovorni urednik Prvega Danijel Poslek, Vala 202 Nejc Jemec, programa Ars Ingrid Kovač Brus, Radia Koper Andrej Šavko in Radia Si Darko Pukl.
Obstoječi zakon o RTV Slovenija je v veljavi od leta 2005. Šele pozneje je facebook postal dostopen vsem, youtube je začel pridobivati gledalce, pojavil se je twitter. Medijska krajina se je pospešeno globalizirala, digitalizirala, občinstva so dobila svoj glas. Pri nas smo spremljali vzpon zasebnih radijskih postaj, vznik brezplačnikov in spletnih portalov, tudi televizij, na preizkušnji so bili standardi in ekonomski model. V sedemnajstih letih se je svet okoli nas dramatično spremenil, zakon o RTV Slovenija pa je ostal nespremenjen. Zastareli zakonski okvir vse bolj otežuje kakovostno, sodobno, konkurenčno produkcijo. Osamljenim poskusom sprememb zakonodaje navkljub pa se je največkrat zdelo, da vrhunska RTV Slovenija nikomur ni zares v interesu. Ne skupinam s parcialnimi interesi, ne zakonodajalcu, niti koalicijskim ali opozicijskim strankam. Zagotovitev stabilnega, profesionalnega in razvojno usmerjenega okolja je nuja, če slovenska družba želi, da javni medij obstane. Medij, v katerem bomo kos izzivom časa in sposobni izpolnjevati visoka pričakovanja javnosti. Predpogoj je prekinitev izrabljanja RTV Slovenija za potrebe dnevnega politikantstva, ustavitev padanja standardov, premik k resnično pomembnim in usodnim izzivom. Predlagani zakon o RTV ne naslavlja niti ne rešuje vseh izzivov, prinaša pa pomembne nastavke za manj politikantstva in več profesionalizma. Javnost ima priložnost, da to podpre na referendumu.
4507 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Skupni komentar petih odgovornih urednikov Radia Slovenija.
Spremembe Zakona o RTV Slovenija se nanašajo na 17 let staro zakonodajo, ki že dolgo ne ustreza spreminjajoči se medijski krajini. Da so spremembe nujne, se strinjata medijska stroka in del politike. O pomenu predlaganih rešitev v skupnem komentarju razmišljajo odgovorni urednik Prvega Danijel Poslek, Vala 202 Nejc Jemec, programa Ars Ingrid Kovač Brus, Radia Koper Andrej Šavko in Radia Si Darko Pukl.
Obstoječi zakon o RTV Slovenija je v veljavi od leta 2005. Šele pozneje je facebook postal dostopen vsem, youtube je začel pridobivati gledalce, pojavil se je twitter. Medijska krajina se je pospešeno globalizirala, digitalizirala, občinstva so dobila svoj glas. Pri nas smo spremljali vzpon zasebnih radijskih postaj, vznik brezplačnikov in spletnih portalov, tudi televizij, na preizkušnji so bili standardi in ekonomski model. V sedemnajstih letih se je svet okoli nas dramatično spremenil, zakon o RTV Slovenija pa je ostal nespremenjen. Zastareli zakonski okvir vse bolj otežuje kakovostno, sodobno, konkurenčno produkcijo. Osamljenim poskusom sprememb zakonodaje navkljub pa se je največkrat zdelo, da vrhunska RTV Slovenija nikomur ni zares v interesu. Ne skupinam s parcialnimi interesi, ne zakonodajalcu, niti koalicijskim ali opozicijskim strankam. Zagotovitev stabilnega, profesionalnega in razvojno usmerjenega okolja je nuja, če slovenska družba želi, da javni medij obstane. Medij, v katerem bomo kos izzivom časa in sposobni izpolnjevati visoka pričakovanja javnosti. Predpogoj je prekinitev izrabljanja RTV Slovenija za potrebe dnevnega politikantstva, ustavitev padanja standardov, premik k resnično pomembnim in usodnim izzivom. Predlagani zakon o RTV ne naslavlja niti ne rešuje vseh izzivov, prinaša pa pomembne nastavke za manj politikantstva in več profesionalizma. Javnost ima priložnost, da to podpre na referendumu.
Že včeraj sta se po stranskih poteh in na koncu tudi peš Metka Pirc in Damjan Rostan prebila do Črne na Koroškem, danes pa sta se oglasila tudi iz Dravograda. Tudi ta koroška občina je bila zaradi poplav nekaj časa povsem odrezana od sveta. Zdaj, ko je voda odtekla, so glavna težava grozeči plazovi.
Po stranskih poteh in na koncu tudi peš sta se Metka Pirc in Damjan Rostan prebila v Črno na Koroškem.
Mnogi bi radi pomagali ljudem, ki so se znašli v stiski zaradi neurij in poplav. Pojavljajo se tudi pozivi k neposrednemu nakazovanju denarja na njihove transakcijske račune. A humanitarne organizacije imajo v zvezi s tem pomisleke. Sredstva za pomoč je mogoče nakazati tudi s poslanim SMS-sporočilom s ključno besedo UJMA5 oz. UJMA10 (Rdeči križ Slovenije), KARITAS5 oz. KARITAS10 (Slovenska karitas) ali ENOSRCE5 (Zveza prijateljev mladine Slovenije) na številko 1919.
Iz Posavja danes vendarle prinašamo dobre novice, saj se stanje počasi normalizira, zmanjšal se je pretok Save in vode se počasi umikajo v struge. Z nami je bil dopisnik Jože Žura, ki nam je postregel z najnovejšimi podatki.
Strokovnjaki zaradi razmočenosti tal opozarjajo na veliko nevarnost zemeljskih plazov, marsikoga skrbi, pogleduje v breg nad sabo oziroma nad svojo hišo, zato je Jolanda Lebar poklicala Geološki zavod Slovenije, govorila je z doktorico Tino Peternel.
Izredne razmere na Koroškem še ostajajo, iz Prevalj se nam je oglasila dopisnica Metka Pirc, ki je pred mikrofon povabila poveljnika prevaljskih gasilcev Aljaža Porija in župana Prevalj Matica Tasiča.
Dopisnik Matija Mastnak se je prebil do Ljubnega ob Savinji. V oglašanju je opisal, kakšna je pot do tja in kako je s povezavami te občine z ostalo Slovenijo.
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
Neveljaven email naslov