Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danes sta Dijaška organizacija Slovenije in minister za vzgojo in izobraževanje v Ljubljani slavnostno podelila priznanje naj dijakinja in naj dijak. To sta dijakinja mednarodne mature na II. gimnaziji Maribor Gaja Đukanović Babič in Luka Vaupot, prav tako dijak tega programa, ki pa je lani obiskoval Gimnazijo Ravne na Koroškem. Namen projekta Dijaške organizacije Slovenije je izbrati aktivne dijake in dijakinje, ki so uspešni ne le na učnem področju, ampak se v prostem času ukvarjajo tudi z različnimi obšolskimi dejavnostmi, so uspešni na tekmovanjih in družbeno angažirani na različnih področjih.
4374 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Danes sta Dijaška organizacija Slovenije in minister za vzgojo in izobraževanje v Ljubljani slavnostno podelila priznanje naj dijakinja in naj dijak. To sta dijakinja mednarodne mature na II. gimnaziji Maribor Gaja Đukanović Babič in Luka Vaupot, prav tako dijak tega programa, ki pa je lani obiskoval Gimnazijo Ravne na Koroškem. Namen projekta Dijaške organizacije Slovenije je izbrati aktivne dijake in dijakinje, ki so uspešni ne le na učnem področju, ampak se v prostem času ukvarjajo tudi z različnimi obšolskimi dejavnostmi, so uspešni na tekmovanjih in družbeno angažirani na različnih področjih.
Nedavno je DARS zaradi varčevanja z električno energijo ugasnil dobršen del razsvetljave ob avtocestah in hitrih cestah, seveda tam, kjer je to zakonsko dopustno, vendar strokovnjaki opozarjajo voznike na dodatno previdnost, saj lahko razsvetljava vpliva tudi na prometno varnost, še toliko bolj v kratkih zimskih dneh.
Današnja generacija mladih, ki vstopa na trg dela, je drugačna. Dejstvo je, da so jim delovno okolje in odnosi bolj pomembni kot plača. Mladi so, kljub temu da jih je v tem trenutku rekordno malo brez zaposlitve, ranljiva skupina. In na Zavodu za zaposlovanje so zaposleni svetovalci, ki se ukvarjajo zgolj z njimi.
Še do jutri poteka 3-dnevna turistična borza World travel market v Londonu, ki velja za eno najpomembnejših srečanj turistične industrije. Tovrstni dogodki so priložnosti za srečanja, povezovanja, sklepanja različnih poslov ter spoznavanja trendov in inovacij. Med 2.500 razstavljavci iz več kot 100 držav bodo tudi predstavniki slovenskega turističnega gospodarstva. Predstavitev slovenskega turizma je sicer posvečena dejavnostim v naravi, fokus je na Julijskih Alpah. S predstavnico Slovenske turistične organizacije, ki se tudi trenutno mudi v Londonu, Karmen Novarlič se je pogovarjala Tina Lamovšek.
Novembra supervolilno leto doživlja vrelišče – najprej z drugim krogom predsedniških volitev to nedeljo, nato bosta sledila še prvi krog lokalnih volitev in referendumski dan zadnjo nedeljo v novembru. Mnogotere volitve bodo seveda terjale svoj davek pri volilni udeležbi, a si politični analitiki niso povsem edini, katere volitve bi lahko utrpele kolateralno škodo.
Andrej Štremfelj pripoveduje o življenju z alpinizmom in nastajanju avtobiografije, ki bo izšla 15. novembra.
V egiptovskem letovišču Šarm el Šejk od včeraj poteka podnebna konferenca Združenih narodov, na kateri bodo skušali udeleženci sprejeti ukrepe za blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe, pa tudi glede podnebnega financiranja. Danes se začenja dvodnevni vrh voditeljev; Slovenijo bo zastopal predsednik republike Borut Pahor, ki bo v nagovoru med drugim potrdil slovenske zaveze glede omejevanja segrevanja ozračja. Številni se sprašujejo, ali je zaradi številnih kriz, ki pestijo svet, konferenca že vnaprej obsojena na propad. Človeštvo je kljub zavezam doslej bolj malo storilo za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov v ozračje, ki se na globalni ravni še naprehj hitro segreva, posledice pa so že vidne: veliki požari, vročinski valovi, suše, katastrofalne poplave in uničeni ekosistemi.
5. novembra bodo Romi po svetu praznovali svetovni dan romskega jezika. ki ga obeležujemo od leta 2008. "Tako kot ostali jeziki je tudi romski jezik živ jezik, ki se spreminja, razvija in ohranja," meni jezikoslovka in naravna govorka prekmurske romščine Samanta Baranja. Obstaja en romski jezik in več narečij romskega jezika. Samo v Evropi jih beležimo okoli tisoč, od tega najmanj štiri v Sloveniji. Ravno zaradi velikega števila narečij standardizacija jezika zaenkrat ni možna. Sandi Horvat je ob svetovnem dnevu romskega jezika, ki ga obeležujemo na dan izida hrvaško-romskega in romsko-hrvaškega slovarja, Samanto Baranjo vprašal, zakaj smo na tovrstno obeležje čakali tako dolgo.
Natanko 100 let mineva od takrat, ko je med pravo raziskovalno mrzlico v staroegipčanski Dolini kraljev Howard Carter odkril manjšo grobnico z ostalinami, mumijo mladega faraona, za časa življenja malo pomembnega kralja Tutankamona, z zlato posmrtno masko. To odkritje spremlja mnogo zgodb, pravih detektivk, o katerih sta v eni izmed oddaj Kulturni fokus govorila Magda Tušar in dr. Marko Frelih, arheolog iz Slovenskega etnografskega muzeja, ki se v odlomku iz oddaje vrača k dnevu velikega odkritja skrivnih prostorov, do katerih so pred 100 leti prišli brez tehnologije radarskega skeniranja. To, kar so našli med drugim dokazuje širino tisočletnih medkulturnih stikov in nemirni čas verskih prevratov v nekdanjem, starem Egiptu. Letos naj bi bila maska, tako kot številne druge zakladne najdbe in artefakti, ki pripadajo grobni komori, v kateri so našli Tutankamonovo zadnje počivališče, prenesena v nov, največji arheološki muzej na svetu, v Veliki egipčanski muzej v Kairu, ki ga naj bi ga že odprli, vendar se menda tudi tokrat nekaj zatika. Nekaj utrinkov iz zgodovine in kulture starodavne dežele, ki so jih tudi v obliki najdb k nam v preteklosti prinesli popotniki, trgovci, diplomati, misijonarji, avanturisti, raziskovalci in znanstveniki, bo predstavljenih tudi na napovedanih razstavnih in konferenčnih dogodkih pri nas.
Natečaj EcoTrophelia Slovenija, ki ga vsako leto organizira Gospodarska zbornica Slovenije, je tekmovanje, ki spodbuja podjetništvo in konkurenčnost živilskopredelovalne industrije in to predvsem z vključevanjem mladih nadobudnih študentov - inovatorjev. Od leta 2008, ko smo v Sloveniji prvič organizirali tekmovanje, se ga je udeležilo že 246 študentov, ti pa so razvili skupaj 63 novih živilskih izdelkov. Zmagovalci natečaja se vsako leto udeležijo tudi mednarodnega tekmovanja in tudi tam so slovenski študenti že dosegali lepe rezultate. Mladi s tem dokazujejo, da so kreativni, iznajdljivi, radovedni, sposobni timskega dela in vztrajni. Na Prvem smo gostili Suzano Kralj in Blaža Kusterja, predstavnika dveh ekip ljubljanske Biotehniške fakultete, ki sta se na tekmovanju odlično odrezali. Inovativni živili, ki sta si jih zamislili njuni ekipi, sta WIBUBA BAR žitne ploščice, katerih namen je zagotoviti optimalen razvoj ploda in dojenčka skozi ustrezno prehrano matere in partnerja, in fermentiran mlečni izdelek MOO-CHA, ki temelji na kombuči.
Trgovina rabljenih predmetov Stara roba, nova raba je po dvanajstih letih delovanja v petek zaprla svoja vrata. Prodajalna v središču Ljubljane je zaposlovala osebe z izkušnjo brezdomstva in posameznike iz drugih ranljivih skupin. Šlo je za socialni projekt, ki je spodbujal trajnost, a je najemnina postala prevelik strošek za nadaljevanje delovanja. Čeprav Mestna občina Ljubljana do sedaj ni pokazala interesa za reševanje trgovine, danes z občine prihajajo spodbudne novice.
Znani so rezultati meritev Triglavskega ledenika in ledenika pod Skuto, ki so pokazale, da sta se ledenika močno skrčila in stanjšala. Meritve so bile letos bolj obsežne, saj so poleg površine merili tudi debelino in prostornino ledenikov. Kaj se dogaja s slovenskima ledenikoma, sprašujemo Miho Pavška, vodjo raziskav ledenikov z Geografskega inštituta Antona Melika.
Na dan spomina na mrtve in katoliški praznik Vseh svetih govorimo o žalovanju za našimi ljubljenimi osebami. Jezuit pater dr. Ivan Platovnjak ugotavlja, da je žalovanje tabujska tema tudi za Katoliško cerkev. Zakaj? Kako pomembno je, da se poslovimo od umrlega človeka? Kako smemo žalovati? To so vprašanja, o katerih premišljuje pater Platovnjak. Med drugim vodi tudi trimesečni program za žalujoče v Ignacijevem domu duhovnosti v Ljubljani. Avtorica oddaje je Nataša Lang.
Pokopališča niso le posvečeni prostori, kjer se poklonimo svojcem, prijateljem. Pogosto razkrivajo usode posameznikov, naroda, privlačijo pa tudi zaradi umetniške, arhitekturne in zgodovinske dediščine ali slavnih ljudi, ki so tam pokopani. Spomnimo se pariškega pokopališča Pere Lachaise, kjer počivajo pevec Jim Morrison, šansonjerka Edith Piaff, skladatelj Frédéric Chopin in pisatelj Oscar Wilde, če omenimo le nekatere. Pokopališča so torej tudi svojevrstne turistične atrakcije. O pokopališkem oziroma temačnem turizmu se bomo pogovarjali z doktorico Barbaro Pavlakovič s Fakultete za turizem Univerze v Mariboru.
Danes se začenja mesec, ki ga imenujemo tudi movember - mesec ozaveščanja o zdravju moških. Društvo uroloških bolnikov Slovenije in drugi deležniki opozarjajo na pomanjkanje urologov in na predolge čakalne dobe. Prizadevajo si tudi za čimprejšnjo uvedbo presejalnega programa za zgodnje odkrivanje raka na prostati. Posledica pomanjkanja urologov je tudi prepozno diagnosticiranje in zdravljenje raka. V naši državi imamo enega urologa na 35 tisoč prebivalcev, evropsko povprečje pa je urolog na 20 tisoč prebivalcev. Na leto pri nas odkrijejo 1.600 primerov raka na prostati, več kot 400 bolnikov pa zaradi te bolezni umre.
Praznično oddajo namenjamo slovenskemu jeziku kot enemu temeljnih gradnikov naše nacionalne identitete skozi čas in še posebej v zdajšnjem globaliziranem času. O tem razmišljata katoliški duhovnik, pisatelj, publicist in raziskovalec, tudi doktor znanosti s področja slovenske književnosti, pater Karel Gržan in eden vodilnih slovenskih jezikoslovcev današnjega časa, profesor, raziskovalec, publicist in pesnik dr. Kozma Ahačič, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU. Z njima se je pogovarjal Tone Petelinšek.
Kmalu bomo vstopili v mesec, ki ga v Turizmu Ljubljana označujejo kot najbolj kulinaričnega. Vrača se namreč festival November Gourmet Ljubljana, ki se začenja 2. novembra. Organizatorji želijo tako domačim kot tujim turistom prikazati različne gastronomske podobe naše prestolnice. Festival – že 6. po vrsti – se letos osredotoča na ženske v kulinariki, tudi zaradi največjega ženskega športnega dogodka v zgodovini Slovenije, tj. evropskega prvenstva v rokometu za ženske, ki bo istočasno kot festival. Več pa v prispevku Tine Lamovšek.
31. oktober je bil za svetovni dan varčevanja določen na prvem mednarodnem kongresu hranilnic v Milanu v Italiji leta 1924. Glavni cilj kongresa je bil spodbuditi prebivalstvo k varčevanju, zlasti v obliki vlog na računih v bankah in hranilnicah. Posameznik se skozi življenje srečuje s številnimi izzivi. Odvisen je od svojih dejanj pa tudi od stanja v družbi. Vse dobrine so se podražile, negotova je bližnja prihodnost. Kam torej z zasluženim denarjem? Ga plemenititi, pustiti na računu ali je potrebno biti v teh divjih časih še bolj varčen? Več o tem v pogovoru s strokovnjakinjo za osebne finance, Ano Vezovišek.
Štiri leta po predlogu Evropske komisije, po katerem bi v EU odpravili premikanje ure dvakrat na leto, članice pa bi se odločile, kateri čas želijo uveljaviti, smo tudi v Sloveniji znova prešli na zimski čas. Kot kaže, pa bomo uro premikali vsaj še naslednjih nekaj let, objava v uradnem listu EU kaže, da vsaj do leta 2026. Kako premikanje ure vpliva na naše zdravje in higieno spanja, se je Cirila Štuber pogovarjala z dr. Lejo Dolenc Grošelj, vodjo Centra za motnje spanja odraslih na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo v UKC Ljubljana.
Po včerajšnjem napadu na Niko Kovač, direktorico Inštituta 8. marec, se vrstijo odzivi. Premier Robert Golob je napovedal vojno sovražnemu govoru, pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan pa pravi, da za nasilje niso odgovorni samo napadalci, ampak tudi tisti, ki širijo sovražni govor. Strokovnjaki dodajajo, da se napadi stopnjujejo, ko jih s sovražnim govorom legitimirajo javne osebnosti.
Veliko diplomatskih aktivnosti je danes povezanih z Ukrajino: v Berlinu se danes začenja konferenca o povojni obnovi Ukrajine. V Zagrebu poteka prvi parlamentarni vrh Krimske platforme, ustanovljene pred letom dni. Udeležence je že nagovorila tudi predsednica predstavniškega doma ameriškega kongresa Nancy Pelosi, pa seveda ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski prek spleta. Konference se udeležuje tudi slovenska delegacija, ki jo bo zastopala predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič.
Neveljaven email naslov