Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Osilnici je še vedno pereča sanacija cest in plazov po lanski jesenski povodnji. Izgradnja Doma starejših v Osilnici pa bi prinesla tako nujno potrebna delovna mesta kot omogočila oskrbo starejših tega območja. A saga o izgradnji Doma starejših občanov v Osilnici traja že skoraj dve desetletji, država pa je polna obljub.
4536 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Osilnici je še vedno pereča sanacija cest in plazov po lanski jesenski povodnji. Izgradnja Doma starejših v Osilnici pa bi prinesla tako nujno potrebna delovna mesta kot omogočila oskrbo starejših tega območja. A saga o izgradnji Doma starejših občanov v Osilnici traja že skoraj dve desetletji, država pa je polna obljub.
Začelo se je študijsko leto in poleg različnih koncertnih uvodov in sprejemov brucev, v univerzitetnih središčih posebno skrb namenjajo tudi tujim študentom. Tako bodo lahko iz prve roke izvedeli uporabne informacije povezane s študijem in življenjem v Sloveniji. V Kopru so sprejem tujih študentov pripravili že minuli konec tedna in tam je bil Boris Žgajnar.
Včeraj so Katalonci na referendumu glasovali o odcepitvi od Španije, šlo je za politično zelo napeto glasovanje, ki ga je spremljalo nasilje španske policije nad civilisti, ki so glasovali ali skušali preprečiti dostop policistov do volišč. Za špansko vlado je bil namreč referendum neustaven, premier Mariano Rajoy je včeraj zvečer celo rekel, da se sploh ni zgodil. Katalonski voditelji so po napetem dnevu razglasili, da so si prebivalci zaslužili pravico do neodvisne države. Gre torej za politično zelo zapleteno stanje, ki ga že 15 let pozorno spremlja zgodovinar in politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič.
"Slovenska planinska pot v enem dnevu" je skupni projekt in združevanje športnih navdušencev, pohodnikov, tekačev in gorskih kolesarjev, ki obožujejo slovenski gorski svet. Vsak posameznik lahko le sanja, da bi v enem dnevu premagal vseh 599 km Slovenske planinske poti. Organizator dogodka Transverzala v enem dnevu Anže Kristan: "Ideja je, da se družimo in 600 km naredimo skupaj. Vsak poskrbi za svojo logistiko, traso smo razdelili na 140 odsekov, vsak si izbere, katerega bo prehodil."
Potem ko so iraški Kurdi v ponedeljek na zgodovinskem referendumu z veliko večino glasov podprli neodvisnost Kurdistana, se v teh dneh stopnjujejo pritiski iraških oblasti, Turčije, Irana, Sirije in drugih držav na kurdsko vodstvo, naj se odpove nameri po neodvisnosti. Iraški premier Hajder al Abadi vztrajno zavrača pogovore s kurdskimi oblastmi na podlagi rezultatov referenduma, v Erbilu pa so zavrnili zahtevo Bagdada, da mu predajo nadzor nad letališči. Številne letalske družbe tako odpovedujejo lete v iraški Kurdistan. Turški premier Binali Yildirim pa je danes sporočil, da bodo sprejeli vse potrebne ukrepe za zaščito turških nacionalnih interesov, o izvozu nafte, načrpane na območju iraškega Kurdistana, pa se bodo odslej pogovarjali le z iraškimi oblastmi in ne več s Kurdi, s čimer bi bili ti ob pomemben del svojih prihodkov. O aktualnih razmerah v Iraku in tudi širše v regiji se je Blaž Ermenc pogovarjal s strokovnjakom za islam in Bližnji vzhod Samijem al Daghistanijem, ki deluje med New Yorkom in Oslom, doktorat pa zaključuje na univerzi v Leidnu na Nizozemskem.
Naši novinarji so bili ob razglasitvi izidov tako v štabu predlagateljev referenduma in njihovih podpornikov kot v štabu vladne strani in tistih, ki njene načrte za drugi tir podpirajo. Slišali boste odzive politike in stroke. V studiu smo komentirali, kakšne posledice bo izid referenduma prinesel na politično prizorišče.
Nekaj dni pred referendumom o zakonu o drugem tiru smo na Prvem programu Radiu Slovenija soočili mnenja organizatorjev kampanje, tako tistih, ki so proti zakonu, kot onih, ki ga podpirajo. V dveh urah so udeleženci v živo v velikem radijskem studiu 26 predstavili svoja stališča in odgovarjali na aktualna vprašanja. Voditelja sta bila Maja Derčar in Robert Škrjanc .
Najprej se smejimo, nato se zamislimo. To je glavno sporočilo IG Nobelovih nagrad, ki jih vsako leto podeljujejo pred Nobelovimi nagradami. Navadno nagrado prejmejo nenavadne, domiselne raziskave, kot je denimo lanska o tem, kako obleka iz različnih materialov (poliestra, bombaža ali volne) vpliva na seksualno življenje podgan, podobne teste pa so izvajali tudi pri moških. Na področju medicine so lani nagrado prejeli znanstveniki, ki so odkrili, da lahko srbenje na levi strani telesa ublažimo s tem, da se opazujemo v ogledalu in se praskamo po desnem delu telesa (ali obratno). Na področju psihologije pa so bili nagrajeni raziskovalci, ki so med 1000 udeleženci odkrivali vzroke, zakaj in kako lažejo. Pogovarjali smo se z dr. Maartenom De Schryverjem, ki je eden od soavtorjev raziskave. Razložil nam je potek raziskave, pa to, v katerem življenjskem obdobju smo profesionalni lažnivci in kdaj nam gre slabše ter o dejanski zahtevnosti prepoznave, ali nekdo laže ali govori resnico.
V ponedeljek, 4.9.2017, bo prenehal z oddajanjem srednjevalovni oddajnik na oddajnem centru Domžale, ki oddaja radijski program RA SLO PRVI. Poslušalci v Sloveniji, ki bodo s tem izgubili možnost sprejema RA SLO PRVI, bodo le tega lahko poiskali na FM (http://www.rtvslo.si/strani/lokacije-in-frekvence-radijskih-oddajnikov/114) ali DAB (http://www.rtvslo.si/dab/oddajniki) frekvenčnem področju. Poslušalci iz tujine pa lahko program sprejemajo na internetu (http://4d.rtvslo.si/zivo/ra1) ali pa na satelitu (http://www.rtvslo.si/strani/rtv-slovenija-na-satelitu-in-v-evropi/97).
Kot smo že poročali, je turistični urad v Strasbourgu v svojih promocijskih brošurah promoviral Alzacijo, svojo vinsko regijo, z znanim slovenskim svečinskim srcem, ki teče med vinogradi. Še več, fotografijo so priredili tako, da so v ozadje dodali alzaško vas. Nad sliko pa slogan: Ljubezen do vina je v Alzaciji globoko zakoreninjena. Ogorčenost zlasti slovenskih uporabnikov družbenih omrežij se je kaj hitro zlila na uradni profil strasbourškega turizma v obliki bolj ali manj prizanesljivih komentarjev.
V prvih šolskih dneh bodo slovenske ulice preplavili popisani in »počečkani« obrazi dijakov, ki bodo prvič prestopili vrata srednjih šol. Tako imenovano "fazaniranje", obred sprejema dijakov prvih letnikov med prave dijake je lahko za marsikoga neprijetna izkušnja. Petnajstletniki pri nas, kot je razvidno iz raziskave OECD, poročajo o tem, da so najbolj pogosto izolirani iz dogajanja, obrekovani, da se pogosto norčujejo iz njih, da so jim grozili in da jim uničujejo lastnino. Mladostniki pravijo, da so bili žrtve fizičnega nasilja, porivanja in tepeža. Med 15 in 20 odstotkov 15-letnikov poroča, da vsaj enega od dogodkov doživljajo nekajkrat na mesec, pri čemer dekleta poročajo predvsem o širjenju govoric, o doživljanju drugih oblik nasilja pa bolj poročajo fantje.
Količina digitalnih podatkov, ki jih ljudje proizvajamo, se v vrtoglavo naglem tempu dviguje v višave. Nemoteno delovanje sodobne digitalne civilizacije je že povsem odvisno od teh podatkov, da so ti varno shranjeni in obenem dostopni v trenutku, ko jih potrebujemo, pa naj gre tu za povsem običajne ljudi ali za najkompleksnejše sisteme. Prav nič presenetljivo zato ni, da v zadnjih letih tudi vse večji in večji podatkovni centri rastejo kot gobe po dežju. Najava gradnje največjega svetovnega podatkovnega centra, ki naj bi zrasel v mestecu Ballangen na severu Norveške in ki naj bi dosegel zmogljivost enega gigawatta, pa potiska velikostno letvico na povsem novo ravan. Ni pa to prvi tovrstni center, ki raste na skrajnem severu. Postaja morda Arktika novo središče za velike podatkovne centre?
Patricia Infantes je doma z juga Španije, že več kot desetletje pa živi in dela v Barceloni. Ukvarja se z informatiko, včeraj je bila nedaleč stran od terorističnega napada. Poklicali smo jo v petek popoldne, ko se je vračala z minute molka na Plaza de Catalunya, osrednjega trga v Barceloni. Je optimistka in pravi, da se mora Barcelona pobrati, boji se le, da se bo v samem mestu, pa tudi tako v Kataloniji kot v Španiji, povečala nestrpnost do priseljencev. Foto: Premsa SantCugat (Flickr, All creative commons)
Kralj rock and rolla buri duhove tudi 40 let po njegovi smrti ne glede na to, ali sodimo med tiste oboževalce, ki verjamejo, da Elvis še živi ali samo uživamo v glasbi in besedilih, ki jih je ustvaril. Imel je nesporen glasbeni talent, posnel je tudi več kot 30 filmov, pa tudi videz mu je pomagal pri vzponu glasbene kariere. Tomaž Domicelj je prevedel dve Elvisovi biografiji, prevedel in priredil pa je tudi nekaj besedil, ki jih je v slovenščini zapel Oto Pestner, zato smo ga povabili v studio Prvega programa na pogovor o Elvisu.
Eden najbolj obleganih krajev današnjega prazničnega dne je po tradiciji tudi Ptujska gora. »Kot svetilka sredi Dravskega polja stoji na višini 352 metrov – stoletna priča vernosti in navzočnosti Boga med ljudmi«, je v knjižnem delu z naslovom: »Bratje minoriti 80 let na Ptujski gori« napisal redovnik in zgodovinar doktor Bogdan Kolar. V naslednjih minutah bomo izvedeli, kako so redovniki - minoriti prišli na Ptujsko goro, kjer stoji bazilika Marije zavetnice, ki jo letno obišče okoli 60 tisoč romarjev in zakaj so prav tem v petdesetih letih minulega stoletja tam prepovedali opravljanje verskih obredov. Oddajo je pripravil Stane Kocutar.
Maturanta Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana Filip Geč in Aljaž Kavčič sta med zmagovalci mednarodnega tekmovanje SciChallegne. V tekmovalni del je bilo vključenih 438 raziskovalnih projektov, Filip in Aljaž pa sta prepričala z raziskovalno nalogo “Sinteza flourescenčno aktivnih barvil s flouresceinskim skeletom in njihova aktivnost.” Vse učinkovine so pripravili v laboratoriju na Kemijskem inštitutu in jih testirali za nadaljnje aplikacije. Tovrstne strukture odpirajo možnosti za medicinske aplikacije. Predvsem za detekcijo agregatov pri nevrodegenerativnih obolenjih, kot tudi označevanje tumorjev v medicini. Mlada ekipa za to želi še nadgraditi izsledke iz nagrajene raziskovalne naloge. Filip in Aljaža pa nista edina dijaka, ki ju že kot najstnika zanima resno raziskovalno delo. Mentor Marko Jeran s Kemijskega inštituta pripoveduje, da tudi na vrhuncu počitnic sodeluje s številnimi dijaki, ki se zanimajo za raziskovalne teme in literaturo.
O novi tuji investiciji se je z državnim sekretarjem ministrstva za gospodarstvo Alešem Cantaruttijem pogovarjala Simeona Rogelj.
Gorsko-kolesarske poti na Koroškem so iz leta v leto bolj popularne, turistov, ki prisegajo na to obliko oddiha je vedno več, ta teden pa so polno zasedene predvsem urejene naravne poti v parku JAMNICA. Tam je od prejšnje sobote na sporedu 5. BLACK HOLE Festival ali, če prevedemo, 5. Festival Črne luknje.
V zraku je … Mittelfest. Letošnji festival končuje triletno zgodbo, posvečeno štirim elementom - vodi, zemlji, ognju in letos še zraku. Zrak je tista nevidna snov, ki nam omogoča preživetje, hkrati pa je povezovalen element, saj med nami (še) ne povzroča konfliktov. Povezoval nas bo tudi od 15. do 25. julija, ko se bo v italijanskem mestecu Čedad zvrstilo kar nekaj gledaliških, plesnih predstav in koncertov, velja pa omeniti koncert angleškega glasbenika Stinga in domače zasedbe Laibach.
Na Krvavcu že od pradavnih časov domujejo zlovoljni škratje, ki zelo radi nagajajo tamkajšnjim pastirjem in drugim planincem. Tako nekako se začenja napeta otroška zgodba, ki jo je v slikanici O pastirjih in škratih s Krvavca nedavno objavil nekdanji minister za kulturo Uroš Grilc. No, že v kratkem pa bo ta zgodba prerasla platnice knjige. Prihajajočo nedeljo, 09. julija, bodo namreč na Krvavcu odprli poučno, interaktivno, pravljično-doživljajsko Pot pastirskih škratov, ki ji je v navdih prav Grilčeva zgodba. Za kaj pravzaprav gre pri tem projektu, je preverjal Goran Dekleva.
Neveljaven email naslov