Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ugledni reviji, eni zadnjih, ki v Sloveniji še nagovarja splošno kulturno javnost, grozi usoden odtegljaj finančne podpore iz mariborskega mestnega proračuna
V zadnjih desetletjih je velika večina revij obče kulturnega značaja v Sloveniji ugasnila. Še vedno sicer izhajajo visoko specializirane periodične publikacije, v katerih lahko arhitekti prebirajo o urbanistiki in stavbarstvu, književniki o poeziji in prozi, cineasti pa o filmu, toda mesečnika, ki bi ga lahko s pridom brali tako arhitekti kakor književniki in cineasti, no, tega pa v naši medijski krajini skoraj ne bomo več našli. Častno izjemo v tem smislu slej ko prej predstavljajo Dialogi. Gre za revijo, ki pod okriljem založbe Aristej izhaja v Mariboru in katere uredniška politika evidentno sloni na prepričanju, da dejansko obstaja nekaj takega, kot je široko omikana, vsestransko zvedava javnost, ki potrebuje prostor za tehtno intelektualno debato o vseh relevantnih umetnostnih, humanističnih in družbenih vprašanjih našega časa. Dialogi, drugače rečeno, opravljajo eno ključnih javnih služb v današnji slovenski kulturni krajini. A pred dnevi je iz Maribora prišla zaskrbljujoča novica – obstoj revije je menda resno ogrožen. Kaj se je pravzaprav zalomilo in zakaj bi res ne smeli dopustiti, da Dialogi ugasnejo, smo na Prvem preverjali v pogovoru z odgovorno urednico publikacije, mag. Emico Antončič.
4392 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ugledni reviji, eni zadnjih, ki v Sloveniji še nagovarja splošno kulturno javnost, grozi usoden odtegljaj finančne podpore iz mariborskega mestnega proračuna
V zadnjih desetletjih je velika večina revij obče kulturnega značaja v Sloveniji ugasnila. Še vedno sicer izhajajo visoko specializirane periodične publikacije, v katerih lahko arhitekti prebirajo o urbanistiki in stavbarstvu, književniki o poeziji in prozi, cineasti pa o filmu, toda mesečnika, ki bi ga lahko s pridom brali tako arhitekti kakor književniki in cineasti, no, tega pa v naši medijski krajini skoraj ne bomo več našli. Častno izjemo v tem smislu slej ko prej predstavljajo Dialogi. Gre za revijo, ki pod okriljem založbe Aristej izhaja v Mariboru in katere uredniška politika evidentno sloni na prepričanju, da dejansko obstaja nekaj takega, kot je široko omikana, vsestransko zvedava javnost, ki potrebuje prostor za tehtno intelektualno debato o vseh relevantnih umetnostnih, humanističnih in družbenih vprašanjih našega časa. Dialogi, drugače rečeno, opravljajo eno ključnih javnih služb v današnji slovenski kulturni krajini. A pred dnevi je iz Maribora prišla zaskrbljujoča novica – obstoj revije je menda resno ogrožen. Kaj se je pravzaprav zalomilo in zakaj bi res ne smeli dopustiti, da Dialogi ugasnejo, smo na Prvem preverjali v pogovoru z odgovorno urednico publikacije, mag. Emico Antončič.
Da v Zasavju nimajo le onesnaženega zraka in umazane industrije, pričajo mnogi primeri tehnološke in umetniške inovativnosti in ustvarjalnosti. Tomaž Berginc, generalni direktor ETI elektroelement iz Izlak je pojasnil, kako poteka robotizacija proizvodnje in kako prekvalifikacija delavcev, ki se veselijo novih znanj za nova delovna mesta. Tilen Sever, raziskovalec pri projektu OPERHA-2 v Steklarni Hrastnik nam je pojasnil, kako bodo za 15% zmanjšali ogljični odtis te hrastniške tovarne. V Hrastniku se po besedah župana Marka Funkla trudijo, da bi mladi prek stanovanjske zadruge prišli do primernih stanovanj po dostopnih cenah. Špela Pavli Perko, direktorica Delavskega doma Trbovlje, nam je povedala nekaj o odmevnem projektu novomedijskih umetnosti, ki jih gojija v Delavskem domu.
Zagorski župan Matjaž Švagan predvideva ukrepe, usmerjene v energetsko učinkovitost in trajnostno mobilnost, v Trbovljah pa se ukvarjajo z ukrepi za zmanjšanje onesnaževanja zraka, saj ocenjujejo, da sta glavni vir onesnaženja individualna kurišča in promet. Županja Trbovelj Jasna Gabrič pa vse bolj ugotavlja, da je lokalna skupnost preveč prepuščena sama sebi.
Po podatkih NIJZ je bilo mesto Hrastnik od vseh mest s prekomerno onesnaženim zrakom tisto mesto, ki je imelo med letoma 2016 in 2018 najvišjo stopnjo umrljivosti zaradi srčnožilnih bolezni pred Trbovljami in Mariborom. Kljub temu je izpadlo s seznama ogroženih mest, saj merilna naprava, ki jo je ARSO postavil sredi športnega parka, ne zaznava več dovolj visoke onesnaženosti zraka. O onesnaženosti zraka smo se pogovarjali s Simono Perčič, dr. med. iz NIJZ, z Alenko Forte, dr. med. iz Zdravstvenega doma Trbovlje, ki je z nami delila izkušnje iz svoje dolgoletne zdravniške prakse na območju z največjo onesnaženostjo zraka in z Markom Funklom, županom Hrastnika, ki bi rad dosegel, da bi ARSO kakovost zraka meril na lokaciji, ki bi bila glede onesnaženosti primerljiva z drugimi onesnaženimi mesti, ne pa sredi športnega parka.
Glasbena šola, športni park, učna pot rudarjenja, trim steza, fitnes na prostem, muzej rudarstva, trboveljski dimnik in novi park z monolitom so točke, na katere bi obiskovalca peljali otroci iz trboveljske osnovne šole Tončke Čeč. Tiste, ki bi si vzeli dovolj časa, pa bi peljali po verigi zasavskih gorskih vrhov, ki obkrožajo dolino. Na koncu pa seveda še o tem, katere so tradicionalne jedi, ki bi jih gostu prinesli na mizo v teh krajih.
Ministrstvo za infrastrukturo je pripravilo predlog sprememb zakona o pravilih v cestnem prometu, ki naj bi končno tudi določil pravila uporabe lahkih električnih vozil, to je skirojev in koles na električni pogon. Električnim vozilom se ne moremo izogniti, zato je treba najti način, na katerega bodo lahko sobivala z drugimi udeleženci v prometu.
Včeraj se je v Londonu začelo prvi krog zaslišanj v zvezi z zahtevo po izročitvi Juliana Assangea Združenim državam, končno odločitev o tem pa naj bi sodišče sprejelo do začetka poletja. V ZDA je ustanovitelj Wikileaksa med drugim obtožen vohunjenja in zarote, za kar mu grozi do 175 let zapora. Kot je znano je Wikileaks objavil več kot milijon tajnih diplomatskih depeš in vojaških dokumentov, od katerih mnogi razgaljajo nezakonito ravnanje in kršenje človekovih pravic zlasti ameriške vlade, vojske, vladnih ustanov in mednarodnih korporacij in tudi drugih vlad. Od leta 2012 do lani je bil Assange na ekvadorskem veleposlaništvu, kamor se je zatekel potem, ko je Švedska vlada zahtevala njegovo izročitev zaradi obtožb o domnevnih posilstvih. Ameriške oblasti so medtem sestavile tajno obtožnico proti njemu, Švedska je od pregona odstopila, in ko mu je Ekvador po pritisku ZDA odrekel gostoljubje, ga je britanska policija aretirala kar na ekvadorskem veleposlaništvu. Čeprav v slabem zdravstvenem stanju so ga zaprli v samico v enem najbolj varovanih zaporov na otoku, kot najhujšega kriminalca. Tisti, ki so ga obiskali, so poročali o njegovem slabem zdravstvenem psihofizičnem stanju, posebni poročevalec ZN Melzer je opozoril na očitne znake psihološkega mučenja in kršitve človekovih pravic Assangeu, ki mu je v zaporu grozila smrt. Vseskozi in tudi zdaj ob sojenju se vrstijo protesti, kajti, kot je dejal sam Assange v biografiji, ki je te dni v slovenskem prevodu izšla tudi pri nas, »ne gre zame, gre za nekaj večjega.« To 'večje' so svoboda novinarstva in medijev, vprašanje človekovih pravic, prava in enakopravnosti pred zakonom ter demokracije v najširšem pomenu besede. O tem se je Drago Balažič pogovarjal z nekdanjim novinarjem Dela, komentatorjem, dopisnikom in publicistom Brankom Sobanom.
O tem, kako pomembne so rastline za nas ljudi, verjetno ne razmišljamo pogosto. A vendar nam zagotavljajo hrano, zrak, tudi obleko, in so primarni vir energije. Letošnje leto pa je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila za mednarodno leto zdravja rastlin. Zaskrbljujoč je podatek, da zaradi rastlinskih bolezni in škodljivcev vsako leto izgubimo do 40 % svetovnih prehranskih pridelkov, okužene rastline so namreč neprimerne za prodajo. Jernejka Drolec.
Pred dnevi se je pričelo sistematično pregledovanje in izvajanje meritev radona za leto 2020. Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji že tretje leto zapored zagotavlja izvajanje meritev radona v zasebnih hišah in stanovanjih v tistih občinah, ki so na področjih z več radona ter v šolah in vrtcih po Sloveniji. Marko Rozman se je o tem pogovarjal s svetnikom z Uprave RS za varstvo pred sevanji doktorjem Tomažem Šutejem.
Družba za upravljanje terjatev bank bo v teh dneh zabeležila 7 let od ustanovitve. Ugleda ni nikdar zares uživala. Navsezadnje so za to poskrbele tudi revizije Računskega sodišča. Za nadzor nad DUTB-jem pod odhajajočo vlado je skrbel državni sekretar Metod Dragonja, ki je sicer sredi burne razprave o tem, ali slabi banki podaljšati obstoj ali ne, odstopil pet dni pred predsednikom vlade Šarcem. Teden dni pred odhodom v pokoj smo ga vprašali za osebno mnenje v povezavi s sanacijo bank in delovanjem slabe banke. Dragonja je kritičen do prenosnih vrednosti, po katerih so posojila pristala na DUTB. Ni mu vseeno, da so nekatera podjetja dobila nestrateške lastnike. V zvezi z izkupičkom sanacije ne čuti enakega optimizma kot nekdanji finančni minister Uroš Čufer, ki meni, da se bo celotna sanacija izkazala za dobičkonosno. Z Dragonjo se je pogovarjala Maja Derčar.
Med kolesarskimi društvi, delom strokovne javnosti, uporabniki koles in celo okoljevarstveniki je precej nejevolje in nasprotovanj sprožil predlog, po katerem bi uporaba čelade postala obvezna za vse kolesarje. Predlog je za zdaj zaradi vladne krize sicer končal v predalu ministrstva za infrastrukturo, a ker se je tokrat že drugič pojavil v predlogu sprememb zakona o pravilih v cestnem prometu, ni izključeno, da se ne bo spet. Po sedanjem predlogu bi bila vožnja kolesa in skiroja brez čelade kaznovana s 120 evri, Slovenija pa bi tako postala prva država v Evropski uniji, ki bi sprejela takšen zakon.
Vrtec Sonce je ena od dejavnosti slovenskega šolskega društva v Celovcu. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1908, da bi spodbujalo predšolsko, šolsko, po šolsko in obšolsko dejavnost koroških Slovencev. Društvo, ki v bližini Slovenske gimnazije upravlja mladinski dom, ima 3 zasebne dvojezične vrtce - v Škofičah v Rožu, v Šentprimožu v Podjuni in v Celovcu. Vrtec Sonce obiskuje več kot 50 otrok in prostora ni dovolj za vse, ki bi vanj želeli vpisati otroke.Vrtec Sonce je obiskala Mateja Železnikar.
Današnje splošne volitve v Iranu zaznamuje tudi koronavirus. V tej državi je virus kitajske netipične pljučnice zahteval dve žrtvi, koliko je še okuženih, ni jasno. So pa oblasti v Komu zaprle vse šole in druge javne ustanove, druženja na javnih prostorih pa so kljub volitvam prepovedali tudi v prestolnici Teheran. Tudi zato je pričakovati nizko volilno udeležbo. Na tokratnih volitvah naj bi bili sicer odločilni glasovi mladih Irancev, ki so nezadovoljni z gospodarskimi razmerami v državi. Na volitvah pred štirimi leti so sicer večino glasov dobili reformisti. Iz Teherana Karmen Švegl v pogovoru z Matejo Železnikar.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
NIJZ je izdal nov Zdravstveni statistični letopis Slovenije za leto 2018. Po njem v Slovenij živi 2.070.000 prebivalcev z gostoto 102 na kvadratni km. Tega leta se je rodilo 19.200 otrok, od tega 52% dečkov, zaradi nezgod je umrlo 5x več moških kot žensk, za smrt v cestnem prometu je v 26% kriva alkoholizirana oseba. Vsak dan je bolniško odsotnih 40500 oseb, Vsak prebivalec je v povprečju prejel 8,8 recepta za zdravila v vrednosti 250 evrov. O nekaterih vidikih zdravstvenega stanja pa Helena Lovinčič v pogovoru z Ivanom Erženom z NIJZ.
Letošnjo zimo so morali upravljavci smučišč zaradi pomanjkanja naravnega snega dati vse od sebe, da so za smučanje zagotovili dovolj kompaktnega snega. Na nekaterih večjih smučiščih zato obratuje omejeno število smučarskih naprav. Premoč narave pa so morala priznati tudi manjša smučišča. Na Gorenjskem pa že 52. dan obratuje manjše smučišče Rudno na obrobju Železnikov, kjer člani smučarskega centra s prostovoljnim delom zagotavljajo obratovanje smučišča. Tega so v teh počitniških dneh veseli zlasti šolarji in njihovi starši. Prispevek Aljane Jocif.
Generalna skupščina Združenih Narodov je današnji dan razglasila za svetovni dan socialne pravičnosti. Ta je ključna za doseganje miru in razvoja v družbi. Letošnji dan poteka pod geslom »Zmanjševanje neenakosti vodi v dosego večje socialne pravičnosti. Pri Združenih narodih vsako leto opozarjajo na problem revščine, neenakost med spoloma, socialno izključenost in opozarjajo na potrebo po enakih pravicah za vse družbene skupine, vključno z begunci in migranti.
Kot je znano je z novim letom začela veljati nova zakonodaja s področja minimalne plače. Zaradi mnogih vprašanj svobodni sindikati jutri, 20. februarja 2020, odpirajo svoja vrata.
Begunci in prosilci za azil, ki želijo na kateri od bank v Sloveniji odpreti plačilni račun, imajo pri tem precejšnje težave. Banke jim plačilnega računa namreč pogosto ne želijo odpreti. Pri teh strankah po oceni bank obstaja tveganje, da bodo financirale terorizem, zato so zanje uvedle strožjo politiko poslovanja. Nevladne organizacije opozarjajo, da gre v teh primerih za diskriminatorno ravnanje, v Združenju bank Slovenije pa očitke zavračajo. Več Lucija Dimnik Rikić
V 20-tih letih tega stoletja se bo delež prebivalstva, starejšega od 65 let povzpel na četrtino. Podobno se dviguje tudi delež starejših voznikov. V leto 2020 je vstopilo 22 tisoč in en voznik z veljavnim vozniškim dovoljenjem, ki so že dopolnili 80 let, lani jih je bilo za 1735 manj. 80-deseti rojstni dan je tudi dan, ko preneha veljavnost vozniškega dovoljenja. Obnovitev veljavnosti zahteva zdravniški pregled, na katerem preverijo psihofizične sposobnosti starejših voznikov, ki jim potem vozniško dovoljenje podaljšajo ali pa tudi ne. O pešanju vozniških sposobnosti starejših voznikov smo se pogovarjali z Robertom Grilom iz Agencije za varnost v prometu.
Neveljaven email naslov