Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Verjetno eden najbolj znanih in najbolj aktivnih Slatinčanov, Aleksander Jurkovič, znan tudi pod umetniškim imenom Nani Poljanec, je strasten zbiratelj. Pa tudi ljubitelj šansona, saj je ob prireditvi Festival slov. šansona na ogled tudi njegova razstava o zgodovini tega festivala. In ko Radio Slovenija praznuje 95. rojstni dan, Nani Poljanec slavi 35 let svojega kulturnega ustvarjanja. O njegovih zbirkah, prireditvah v okviru KunstFestivala in odnosu do šansona in radija se je z 'ljudskim ustvarjalcem', ko t si pravi sam, pogovarjala Andreja Čokl.
4533 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Verjetno eden najbolj znanih in najbolj aktivnih Slatinčanov, Aleksander Jurkovič, znan tudi pod umetniškim imenom Nani Poljanec, je strasten zbiratelj. Pa tudi ljubitelj šansona, saj je ob prireditvi Festival slov. šansona na ogled tudi njegova razstava o zgodovini tega festivala. In ko Radio Slovenija praznuje 95. rojstni dan, Nani Poljanec slavi 35 let svojega kulturnega ustvarjanja. O njegovih zbirkah, prireditvah v okviru KunstFestivala in odnosu do šansona in radija se je z 'ljudskim ustvarjalcem', ko t si pravi sam, pogovarjala Andreja Čokl.
Brežiške prebivalce je pretresel nasilni dogodek, ki se je včeraj zgodil na osnovni šoli Velika Dolina. 14-letni učenec je namreč napadel devetošolca, ki je zaradi poškodb potreboval bolnišnično oskrbo. Primer preiskuje policija. Učenci, starši in zaposleni so zaradi dogodka prestrašeni. Od skupno 130 učencev so danes v šolo prišli le štirje. Starši pričakujejo ukrepanje pristojnih. Šola bo primer reševala skupaj s pristojnim ministrstvom, občino in centrom za socialno delo. Občina je že zagotovila dodatno varovanje šolskega okolja.
Vroče politično dogajanje je na sporedu na ravni celotne Evropske unije, še posebej pa je pestro na francoskem političnem parketu. V nedeljo popoldne morajo stranke predložiti svoje liste kandidatov, v ponedeljek se tudi uradno začenja predvolilna tekma. Kaj se torej dogaja v Franciji in kaj v Evropskem parlamentu, v katerem se danes sestaja konferenca predsednikov? Kdaj pridejo tja novi poslanci in kaj vse je še treba postoriti, da bo vse nared za njihov prihod?
Petič, odkar je Slovenija del družine Evropskih držav, so slovenske volivke in volivci lahko stopili na volišča in izbirali novo sestavo Evropskega parlamenta. Pozno ponoči oziroma zgodaj zjutraj smo vendarle dočakali rezultate, ki so nam sporočili, koga iz Slovenije pošiljamo v Bruselj oziroma Strasbourg ter kako bo po novem videti edina neposredno izvoljena institucija v Evropski uniji. Odgovore nam je v studio prinesel Luka Robida.
V času turistične sezone se zgodi več žeparskih ropov kot običajno. Po podatkih policije je najbolj na udaru center Ljubljane. Še posebej neprijetno se lahko počutimo v situaciji, ko so nam odtujeni osebni dokumenti. Govori se, da je nove osebne dokumente zaradi stavke na upravnih enotah še posebej težko pridobiti. Lucija Vidergar je preverila, kako se zavarovati pred žeparji, kaj narediti v primeru kraje, in kako najhitreje pridobiti nove osebne dokumente. Bere Jana Bajželj.
Na tokratnih volitvah v evropski parlament je slavila opozicija. SDS bo imel v novem sklicu evropskega parlamenta 4 poslance, NSI pa enega. Vladajoča Svoboda je, kot očitno, zvabila na volišča večje število volivcev – volilo jih je dobrih 12 % več kot pred petimi leti – in slavila pri izidu referendumskih vprašanj. Večinsko so namreč volivci obkrožili štirikrat ZA, a jih Svoboda z ostalo vsebino ni prepričala, saj so ji podelili zgolj dva mandata. Vesna je mirno sprejela svoj pričakovan en mandat, še najbolj burno pa je bilo proti koncu štetja glasov v štabu Socialnih demokratov in Slovenske ljudske stranke, kjer so do zadnjega trepetali, ali bodo prišli med deveterico, ki bo odletela v Bruselj. Zvočno sliko večera sta pripravila Jure Čepin in Eva Lipovšek. FOTO: Pixabay
V zadnjem delu volilnega in referendumskega večera smo na Prvem podrobneje analizirali izjemno tesno tekmo za bruseljske stolčke. Povzeli smo tudi odzive iz volilnih štabov, v studiu je bil gost Mateja Hrastarja Jure Požgan z ljubljanske Fakultete za družbene vede.
V prvem delu volilnega in referendumskega večera je Tomaž Celestina gostil poznavalca mednarodnih odnosov Matjaža Nahtigala in politologa Marka Hočevarja. Pregledali so prve projekcije sestave Evropskega parlamenta ter komentirali nakazane rezultate referendumskega odločanja.
Zakaj Slovenija nima določenega praga za vstop v Evropski parlament? V čem je razlika med absolutnim in relativnim preferenčnim glasom in zakaj bo imela Slovenija po teh volitvah enega poslanca več? Odgovore na ta in druga aktualna vprašanja, povezana z evropskimi volitvami, nam pomaga poiskati ustavni pravnik dr. Jurij Toplak.
»Pripravimo se na nepričakovano« je slogan letošnjega svetovnega dne varnosti živil. Varnost hrane je širok in kompleksen pojem. Vključuje mehanizme in pravila, ki zagotavljajo, da hrana pride varna od njive do mize. Evropska agencija za varnost hrane je skupaj z državami članicami tudi letos začela kampanjo »Safe 2 Eat 2024« oz. »Jejmo varno«. Kampanji se že drugo leto pridružuje Nacionalni inštitut Slovenije. Gre za kampanjo, katere namen je državljanom približati znanost, ki stoji za varno hrane v Evropi za lažje vsakodnevne prehranske odločitve in uživanje v varni in zdravi hrani. Hrana Evropski Uniji je najbolj nadzorovana in zato najbolj varna na svetu. A tudi to področje se srečuje z novimi izzivi.
Danes mineva 80 let od tako imenovanega »dneva D«, ko so se na obalah okupirane Normandije začele izkrcavati zavezniške vojaške enote in s tem odprle drugo veliko fronto v Evropi. O tem velikem dogodku, ki se je v zgodovino zapisal kot eden najpomembnejših preobratov v drugi svetovni vojni, smo govorili z zgodovinarko dr. Kornelijo Ajlec z ljubljanske Filozofske fakultete. Prispevek je pripravila Alja Zore. Foto: britanske sile med izkrcanjem v Normandiji, Wikipedija, javna last
Kulturno društvo Radlje ob Dravi letos že tretjič organizira festival Ars Fest. Festival na devetih prizoriščih v treh koroških občinah prinaša 10 koncertov ljubiteljskih in profesionalnih glasbenikov, dva razstavna momenta Likovne sekcije LIKRA ter tri delavnice. Skupno bo nastopilo in se predstavilo več kot 200 sodelujočih, večina od teh domačinov. Festival se je začel že 31. maja s koncertom skupine Brass Band Radlje in violinistom Bojanom Cvetrežnikom ter domačo zasedbo Da Džem, zaključil pa se bo v nedeljo, 16. junija. Festival predstavlja umetniški vodja Izidor Leitinger.
Pred volitvami poslancev v Evropski parlament je treba urediti ustrezno dostopnost volišč za ljudi z različnimi invalidnostmi, hkrati pa poskrbeti, da bodo informacije o volilnih postopkih in referendumih dostopne in lahko razumljive za vse, ki to potrebujejo. Tokrat bodo namreč prvič volili tudi tisti polnoletni državljani z intelektualnimi in psihosocialnimi oviranostmi, ki jim je bila volilna pravica v preteklosti odvzeta, ker so bili postavljeni pod skrbništvo.
V Srbiji so imeli lokalne volitve že decembra, pa tudi preteklo nedeljo v 89tih srbskih mestih, tudi v Beogradu, Nišu, Novem Sadu. Medtem ko so še čakali na delne izide, je srbska napredna stranka že slavila zmago. Fevdalizacija družbe pod taktirko srbskega predsednika Aleksandra Vučića je – kot beremo komentarje – očitna in v tem duhu naj bi tudi potekale volitve. Z balkanskim dopisnikom RTV Slovenija Boštjanom Anžinom komentiramo tudi zavrnitev možnosti bosanskohercegovskih ministrov iz entitete Republike srbske, da bi državljani Slovenije, Poljske in Romunije na evropskih volitvah 9. junija lahko glasovali na veleposlaništvih svojih držav v Bosni in Hercegovini.
Naša država zaključuje posodobitev nacionalnega podnebno energetskega načrta. Dokument iz leta 2020 je treba uskladiti s strožjimi evropskimi cilji na področju obnovljivih virov energije, energetske učinkovitosti in zmanjšanja izpustov. Do konca desetletja bi morali doseči 55-odstotno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov glede na leto 1990. Pomemben prispevek bo imelo pri tem zapiranje Termoelektrarne Šoštanj.
Veliko Slovencev, ki obišče Dunaj, se ustavi ali celo prenoči v znanem študentskem domu Korotan, ki ima burno tako preteklost kot sedanjost, s finančnimi težavami, ki so stalnica. Lastnica Korotana je Slovenija, Slovenski državni holding, ki upravlja z državnim premoženjem, pa skrbi tudi za Korotan. Ta je zdaj strateška naložba države, medresorska delovna skupina Korotan pa išče nove rešitve.
Ljubljana je v teh dneh v znamenju mednarodnega festivala promocije znanosti, znanstvenega načina razmišljanja in promocije izobraževanja. Znanstival že 15. leto spodbuja radovednost med ljudmi. Tako si udeleženci lahko ogledajo več kot 80 znanstvenih šovov. Današnje dopoldansko dogajanje je bilo predvsem v znamenju deževnega vremena. Marko Rozman se je vseeno odpravil na ulice središča Ljubljane in pri najmlajših najprej preveril, koliko je sploh zanimanja za eksperimente in samo znanost.
"V cvet" je naslov nove kratke radijske igre, ki je nastala v produkciji Uredništva igranega programa Radia Slovenija in je bila posneta v studiih Radia Slovenija in na terenu maja 2024. Zgodba Simone Hamer je bila osnova za slušno miniaturo, ki se ukvarja z odnosom do narave, sočloveka ter drugih živih bitij. Ona, ki jo je v upodobila Gaja Filač, na koncu pride do spoznanja, da so čebele ključnega pomena za biotsko raznovrstnost v mestih in seveda tudi nepogrešljive za obstoj civilizacije. Center Ljubljane in park Tivoli sta zvočna tapeta za novo izpraševanje o ekoloških in bivanjskih temah tukaj in zdaj. Režiser Klemen Markovčič ugotavlja, da je med občinstvom vse več zanimanja za krajše radijske formate, med katere sodi tudi kratka radijska igra. V informacijsko zasičeni družbi to ni presenečenje, pravi. Kako pa nastane kratka radijska igra?
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Sloveniji smo še vedno daleč od uresničitve procesa deinstitucionalizacije v praksi. Ta ugotovitev je bila eno od izhodišč današnjega posveta v Novi Gorici, kjer so med drugim govorili o nujnosti spodbujanja in omogočanja življenja v skupnosti tako invalidom kot tudi starejšim. Posvet je pripravil urad varuha človekovih pravic, ki vladi že več kot pet let neuspešno priporoča sprejetje potrebnih ukrepov za ureditev dolgotrajne oskrbe in deinstitucionalizacije. Čeprav sta bila povabljena in najavljena, sta se minister za solidarno prihodnost Simona Maljevac ter minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec - na veliko razočaranje udeležencev - opravičila.
Slovensko nemška gospodarska zbornica je predstavila tradicionalno raziskavo o stališčih nemških investitorjev glede gospodarskih in naložbenih razmer v državah Srednje in Južne Evrope. Slovenija se je tokrat uvrstila na prvo mesto med tako imenovanimi alternativnimi lokacijami, kamor bi nemška podjetja vlagala, če ne bi v državo, kjer so zdaj. Slovenija je sicer pri vrsti kazalnikov nekoliko napredovala, a še vedno zaostaja za tekmeci v regiji, izzivi pa ostajajo predvsem davčna bremena, neprožna delovnopravna zakonodaja in nepredvidljive gospodarske politike.
Neveljaven email naslov