Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
S člani žirije, ki bo na koncu odločila, kateri šanson je bil letos najboljši, se je pogovarjal glasbeni urednik Andrej Prezelj. Šanson leta 2023 bodo izbrali Leon Firšt, Boštjan Gombač, Vita Mavrič, Mia Žnidarič in Slavko Pregl.
4390 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
S člani žirije, ki bo na koncu odločila, kateri šanson je bil letos najboljši, se je pogovarjal glasbeni urednik Andrej Prezelj. Šanson leta 2023 bodo izbrali Leon Firšt, Boštjan Gombač, Vita Mavrič, Mia Žnidarič in Slavko Pregl.
Kovidne novice iz Hrvaške govorijo o hitri rasti krivulje okuženih, v minulih 24-tih urah so zabeležili največ okuženih v enem dnevu od konca maja, podobno je tudi v Avstriji, turizem je glede na dobro zasedenost kampov na Hrvaškem še kar živahen, ta teden se je tam začela tudi šola. Kakšni so ukrepi (maske, testiranje, karantena) pri naših južnih sosedih in kako načrtuje Hrvaška ukrepati v primeru poslabšanja razmer, je v pogovoru s Cirilo Štuber povzela zagrebška dopisnica Tanja Borčič Bernard.
Danes je svetovni dan fizioterapije. Fizioterapija ima velik pomen na življenje posameznikov s posebnimi potrebami z vidika čim hitrejše rehabilitacije oz. habilitacije, ki je bistvenega pomena za vzpostavitev oziroma ohranjanje psiho-fizičnega stanja. Preprečuje respiratorne zaplete, ohranja ali izboljša mišično moč, ohranja gibljivost sklepov, izvaja se lahko tudi protibolečinska terapija ter s tem posledično posameznikom omogoča toliko samostojnosti kolikor jo le-ti premorejo. V pogovoru s Petro Medved je diplomirana fizioterapevtka iz Zveze Sonček – Zveze društev za cerebralno paralizo Slovenije, Melinda Ramadani pojasnila, da gre za dejavnost, ki onemogoča poslabšanje zdravstvenega stanja ali pa tega v primeru progresivnih bolezni upočasni ter deluje na splošno boljše počutje posameznika.
V tej zadnji tretjini leta 2021 je tudi abcEU malce drugačen. V teh dneh, predvsem sicer v minulem tednu, je bilo kar nekaj govora o obiskih in srečanjih v Sloveniji – kar je bil nemara za zdaj še najbolj očiten, viden vtis o tem, da je trenutno Slovenija nekakšno birokratsko-sestankovalno središče Evropske unije.
Začetek septembra je tudi v znamenju večje varnosti v železniškem prometu. Da bi bila vožnja z vlakom varna, prav tako prehajanje železniške proge, bodo policisti vse do 13. septembra skupaj s Slovenskimi železnicami opozarjali na pravilno obnašanje v vlakih in na nivojskih prehodih. Gre za mednarodno preventivno akcijo, o kateri smo govorili z Doro Mezek Kukec s Slovenskih železnic in policistom, inšpektorjem Sebastjanom Mohoričem.
Celoten pogovor z dr. Tadejem Bratetom, industrijskim arheologom ter avtorjem številnih knjig, člankov in razprav s področja tehniške dediščine, ob 120-letnici prve vožnje tramvaja v Ljubljani.
Petkov vdor proticepilskih protestnikov v prostore Televizije Slovenija je napad na javni servis, novinarstvo in demokracijo, so jasni medijski strokovnjaki. Gre za ekscesno dejanje, ki se lahko ponovi, če ne bo sistemskih rešitev. Upravna enota Ljubljana naj bi sicer danes ukinila odločbo, ki dovoljuje proteste pred javno RTV. Prispevek Lucije Dimnik Rikić in Eve Lipovšek.
Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije je danes, ob 100 letnici organiziranega delovanja slepih in slabovidnih pri nas, prejela državno odlikovanje Zlati red za zasluge, ki ji ga vročil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Ob tej priložnosti je Petra Medved pred mikrofon povabila predsednika Zveze Mateja Žnuderla.
Zgolj besede obsojanja sinočnjega dogajanja na RTV pa za kakršnokoli spremembo ne bodo dovolj. Tudi takšno dogajanje je namreč le posledica že dalj časa trajajoče načrtne vojne z mediji. Komentira odgovorni urednik Prvega programa Danijel Poslek
Sprememba političnega in ekonomskega sistema v 90-tih letih je prinesla dobre in slabe stvari. Zaradi stečajev in likvidacij podjetij, ki niso bili prilagojena na nova tržišča, je rasla brezposelnost. To so tudi začetki globalizacije, ko so se veliki proizvajalci in naročniki selili na trge s cenejšo delovno silo. Še zlasti je to prizadelo čevljarsko industrijo, ki je bila vajena velikega jugoslovanskega trga. Danes opažajo velik porast spletne prodaje, ki se je povečala kar za tri krat. O slovenski čevljarski industriji več Tone Rozman, generalni sekretar Sindikata tekstilne in usnjarsko predelovalne industrije pri ZSSS.
Še vedno odmeva novica, da so iranski cariniki na meji s Turčijo zasegli kar šestnajstih ton črnih tartufov, ki so bili iz Irana namenjeni v Slovenijo. Dragocen tovor naj bi bil vreden vrtoglavih 90 milijonov evrov. Kaj je res in kaj ne, kakšno je ozadje te iransko-slovenske zgodbe, je poizvedel Iztok Konc. Govoril je z dr. Tinetom Grebencem z Gozdarskega inštituta Slovenije. Foto: Mrdidg/ Pixabay
56. študijski dnevi Draga so v znamenju dveh pomembnih jubilejev. 30. obletnice osamosvojitve Slovenije in 20-letnice zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Slednji je bila posvečena uvodna okrogla miza. Kot ugotavlja Sergij Pahor, predsednik Društva slovenskih izobražencev, ki pripravlja Drago, zaščitni zakon opominja na usodo slovenske manjšine, ki je številčno vse šibkejša. Vse manjše pa so tudi možnosti, da bi v prihodnje imeli svojega predstavnika v italijanskem parlamentu. Je rešitev zajamčeno zastopstvo? Več o pomenu in dogajanju na tokratnih študijskih dnevih Draga v pogovoru s Sergijem Pahorjem.
V javnosti še naprej odmeva predlog ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa, ki ga je potrdila tudi vlada, da bi zakon o varstvu javnega reda in miru dopolnili tako, da bi za vpitje, prepiranje ali nedostojno vedenje do poslancev, članov državnega sveta, vlade, ustavnih ali vrhovnih sodnikov ter njihovih bližnjih, lahko dobili globo od 500 do tisoč evrov. Del opozicije je že včeraj opozoril, da gre za nov represivni ukrep vlade, ki bo ščitil peščico privilegirancev in poskus utišanja protestov, ter vnovično ustvarjanje prvo- in drugorazrednih državljanov. Nekaj odzivov pravnikov pa je zbrala Jolanda Lebar.
Od jutri, 3. septembra, do vključno nedelje, 5. septembra, bo v minoritskem samostanu na Ptuju obiskovalce znova pritegnil že 32. festival Dobrote slovenskih kmetij, ki je pravi praznik slovenske kulinarike. Na njem se letos predstavlja približno 500 kmetij iz vse Slovenije s skupno skoraj tisoč izdelki. Projekt Dobrote slovenskih kmetij je skozi vsa pretekla leta s svojimi ocenjevanji dvigoval kakovost številnih domačih izdelkov slovenskih kmetij. Letos je Kmetijsko-gozdarska zbornica vzpostavila tudi spletni portal z enakim, že dobro prepoznavnim Imenom www.dobroteslovenskihkmetij.si ter nadgradila celostno podobo blagovne znamke. V tem letu, ko je Slovenija evropska gastronomska regija, bo v kulinaričnem šotoru še posebej pomembna promocija avtohtone slovenske hrane in pijač.
Lansko jesen ni minil dan, da ne bi poročali o tragični sliki v domovih za starejše. Število okuženih je naraščalo iz dneva v dan in še huje, naraščalo je tudi število smrti med oskrbovanci. V letošnjo jesen vstopamo drugače. Cepljenje in pridobljene izkušnje bodo pomagale pri novem izzivu pove sekretar skupnosti Socialnih zavodov Slovenije Denis Sahernik. Verjamem, da tako zahtevno obdobje, kot smo mu bili priča v drugem valu ne bo ponovilo. Domovi so izvedli številna usposabljanja, dovolj je zaščitne opreme, pripravljeni so krizni načrti. Pa vseeno. Pristojni pogrešajo sistemske spremembe, na primer na področju prezračevanja, kjer ni rešitev glede dezinfekcije zraka. Zato pozivajo državo, da zavodom zagotovi dodatne finančne vire. Lani je bila ena pomembnih težav povezana s pomanjkanjem prostora in umikanjem oskrbovancev v rdeče cone. Tudi na tem področju, ni večjih sistemskih rešitev. Krizni načrti so pripravljeni a težava lahko nastane, če bodo kapacitete zasedene. Naš predlog, da bi vzpostavili zunanje enote z vnaprej pripravljenimi ekipami, kamor bi začasno umaknili okužene, ni bil uslišan. V Skupnosti zavodov si želijo, da domov za starejše ne bi bilo treba več zapirati. Duševne stiske, ki so posledica zapiranja domov, so namreč izredno velike. Tudi pristojni na ministrstvu za delo upajo, da domov ne bo treba zapirati. A vse je odvisno od epidemiološke slike.
Včeraj je Planinski vestnik prejel res za zasluge Republike Slovenije.
V ljubljanski mestni občini je v poletnih mesecih potekalo več cestnih del, nekatera se podaljšujejo tudi v jesen. Med drugim se nadaljujejo prenove vpadnic. Po obnovi Tržaške in Dunajske je zdaj na vrsti del Celovške ceste, kar bo vplivalo na pretočnost prometa v smeri Gorenjske in z Gorenjske proti Ljubljani. Kje v Ljubljani potekajo cestna dela, je preveril Peter Močnik.
Pred začetkom novega šolskega leta se spet vrstijo pozivi k skrbi za duševno zdravje otrok in mladostnikov. Ti so po mesecih šolanja na daljavo v preteklem letu doživljali najrazličnejše stiske. Ob zaprtju so otroci izgubili stik z odraslimi, ki niso njihovi starši, niso se družili z vrstniki, zaradi strahu pred vnovičnim zaprtjem pa se številni v šole vračajo brez motivacije ter s stiskami in težavami na socialnem področju. Kljub temu da mladi sicer pogosto poiščejo pomoč ob stiskah, stigma o duševnem zdravju še vedno ostaja. Strokovnjaki pa opozarjajo tudi na še vedno predolge čakalne vrste.
Ob sobotah se v avgustu jutranji in dopoldanski program odvija v živo z višje nadmorske višine! Tokrat s 1220 metrov, izpred Planinskega doma na Kumu! V Sloveniji je 46 krajinskih parkov in eden od njih je tudi Krajinski park Kum. Z vidika naravovarstva ga bo predstavila biologinja Vlasta Medvešek Crnkovič, načelnica Odseka za varstvo gorske narave v Planinskem društvu Kum Trbovlje. Poudarila bo pomen suhih in polsuhih travišč na tem območju, ki so izjemno pestra z vidika rastlinskih in živalskih vrst. Z nami bodo tudi: Marjeta Bricl, predsednica Planinskega društva Kum Trbovlje, eden od veteranov društva Janez Brinar, ki verjetno pozna vsak kamen na vrhu, Jože Prah, ki bo predstavil Zasavsko planinsko pot, Matej Strgaršek, ki bo obudil spomine na pretekle Kumske nedelje, tudi oskrbnica doma Ljudmila Ocvirk – Mili, potrkali pa bomo seveda tudi na vrata "soseda" RTV oddajnika. Za piko na i pa še koncert skupine Orlek - čisto v živo, čisto z vrha!
Danes je nov dan - Inštitut za druga vprašanja in Inštitut za študije stanovanj in prostora sta razvila, spletno mesto Najemniški SOS. V studiu Prvega programa bomo gostili Klemna Ploštajnerja iz Inštituta za študije stanovanj in prostora, ki pojasnjuje, kakšne so izkušnje najemnikov na slovenskem najemniškem trgu in kakšne so posledice neurejenih najemnih razmerij in popolnoma nereguliranega najemniškega trga.
Prehransko afero letošnjega poletja je povzročila kontaminacija široko uporabljenega aditiva E410 – gumija iz zrn rožičevca, ki je bil onesnažen z nedovoljenim rakotvornim etilen oksidom. Prva sporna živila so se na evropskem trgu pojavila že leta 2020. Na evropskem seznamu, ta se še dopolnjuje, je več kot 150 kontaminiranih živil, sladoledov, sadnih in drugih izdelkov, med njimi so tudi bio živila. Večina spornih izdelkov je bila že umaknjena s polic, potrošniki pa jih lahko tudi vrnejo v trgovino. Uprava za varno hrano je vse podrobnosti objavila na svoji spletni strani med obvestili za potrošnike. Jernejka Drolec je za nekaj pojasnil zaprosila Nadjo Škrk, predstavnico inšpekcije na Upravi za varno hrano, Magda Tušar pa je govorila z Marjano Peterman z Zveze potrošnikov Slovenije.
Neveljaven email naslov