Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tomaž Domicelj že več kot 55 let dejaven na slovenskem popularnem glasbenem prizorišču. Slovencem je s prepesnitvami približal poezijo ameriških in britanskih protestnih pesnikov in njihova življenja. Prenekatera karierna izkušnja je povezana tudi z delom v slovenski redakciji BBC-ja. Vedoželjno je spremljal dogajanje na svetovni glasbeni sceni, saj med poznavalci velja za potujoči leksikon," nagrajenca Tomaža Domicelja utemeljuje žirija. "V zajetnem avtorskem opusu najdemo veliko besedil za znane slovenske izvajalce, sodelovanja na festivalih pop, rock in narečne glasbe ter producentsko delo za velikokrat tudi mlajše izvajalce. Glasbene dosežke izpričuje s tehtnimi albumi, lahko pa se pohvali tudi z nekaj ponarodelimi pesmimi. S Tomažem Domiceljem se je pogovarjala glasbena urednica Teja Klobčar.
4533 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Tomaž Domicelj že več kot 55 let dejaven na slovenskem popularnem glasbenem prizorišču. Slovencem je s prepesnitvami približal poezijo ameriških in britanskih protestnih pesnikov in njihova življenja. Prenekatera karierna izkušnja je povezana tudi z delom v slovenski redakciji BBC-ja. Vedoželjno je spremljal dogajanje na svetovni glasbeni sceni, saj med poznavalci velja za potujoči leksikon," nagrajenca Tomaža Domicelja utemeljuje žirija. "V zajetnem avtorskem opusu najdemo veliko besedil za znane slovenske izvajalce, sodelovanja na festivalih pop, rock in narečne glasbe ter producentsko delo za velikokrat tudi mlajše izvajalce. Glasbene dosežke izpričuje s tehtnimi albumi, lahko pa se pohvali tudi z nekaj ponarodelimi pesmimi. S Tomažem Domiceljem se je pogovarjala glasbena urednica Teja Klobčar.
»V zadnjih treh desetletjih so študije iz srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope obogatile področja študij popularne glasbe, zvočnih študij, kulturnih študij in etnomuzikologije ter ponudile vpogled v zapletene preplete med glasbenimi praksami, industrijo in občinstvi na eni strani ter različnimi vidiki pripadnosti, identifikacije in oblikovanja skupnosti na drugi strani. Analize sodobne lokalne in regionalne popularne glasbe – kot so med drugim turbofolk, avstropop, čalga, manele, tallava, srbski trapfolk, bolgarski trap in slovenska narodnozabavna glasba – zagotavljajo neprecenljiv vpogled v množico glasbenih in zvočnih pokrajin v regiji. Predstavljajo pa tudi odskočno desko za nadaljnje raziskovanje mehanizmov, vpliva in arhitektur pripadnosti, identifikacij in skupnosti v tem raznolikem prostoru, ki ga je zgodovinsko zaznamovala živahna dinamika prelomov, prekinitev in povezav.« Tako so zapisali organizatorji mednarodne konference z naslovom Kako zveni "vaša" glasba? Pripadnost, skupnosti in identitete v popularni glasbi v srednji, vzhodni in jugovzhodni Evropi, ki 9. in 10. novembra poteka na Fakulteti za družbene vede. V dveh dneh se bo zvrstilo zelo veliko zanimivih predavanj in okroglih miz med drugim s tematikami: Prepletenost, izmenjava in geneza žanrov; Nacionalna identiteta in popularna glasba v Ukrajini po ruski invaziji; Občinstvo popularne glasbe; Razpiranje slovenske narodnozabavne glasbe; Med nacionalizmom in patriotizmom; Glasbena industrija in politika v srednji in vzhodni Evropi in še mnogo drugih. Natančnejši program je objavljen na spletni strani Fakultete za družbene vede. S profesorjem in enem izmed članov organizacijskega odbora konference, doktorjem Petrom Stankovićem se je pogovarjala Alja kramar.
Danes smo obkroženi z raznimi pametnimi napravami in večnim cinglanjem aparatur. V svetu, polnem hrupa, govoric, piskov sporočil, raznih opozoril in opomnikov, se tako lahko vprašamo, ali drug drugega sploh še slišimo. In prav to je ključno vprašanje predstave z naslovom A me slišiš, katere idejna vodja je glasbenica in pedagoginja Anja Strajnar. Predstava namreč prikazuje, kako otroci in odrasli pri digitalni komunikaciji prepogosto pozabijo, da je na drugi strani sporočila človek.
Najprej s sobotnim Martinovim, nato pa tudi z veselim decembrom se bližamo obdobju, ki ga poleg veselja in radosti zaznamuje tudi alkohol. Njegovo uživanje postane ekstremno nevarno, ko vinjeni sedemo za volan. Slovenija si po mnogih drugih državah tudi zato prizadeva za uvedbo alkoholne ključavnice. Gre za sistem, pri katerem morajo vozniki opraviti test alkoholiziranosti. Če ta v izpihanem zraku izkaže vsebnost alkohola, se avto ne prižge. Več v prispevku Reneja Markiča. foto: Bor Slana/STA
»Varnost v Sloveniji je na visoki ravni,« je na 9.nacionalni konferenci Varnost v lokalnih skupnostih v Kranju, ki jo je skupaj z mestno občino in drugimi institucijami pripravila Fakulteta za varnostne vede, povedal minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar. Konferenca o varnosti v lokalnem okolju predstavlja dobre prakse, aktualne teme in raziskovanje varnosti v lokalnem okolju v zadnjih dvanajstih letih. O raziskavah in ugotovitvah se je Aljana Jocif pogovarjala z dr. Gorazdom Meškom, predstojnikom katedre za kriminologijo Fakultete za varnostne vede Univerze v Ljubljani.
Evropska unija pripravlja zakonodajo, ki bo urejala področje umetne inteligence, s čimer postaja vodilna na tem področju v globalnem pogledu. Omejila bo sledenje ljudem, diskriminacijo in zbiranje njihovih informacij, mnoga podjetja, kot je denimo ChatGPT, pa bodo morala do določene mere spremeniti svoje delovanje. S poročevalcema o zakonu o umetni inteligenci Brandom Benifejem in Dragoşom Tudorachejem se je v Strasbourgu pogovarjal Rene Markič.
Kupci po novem na maloprodajnem računu lahko za vse vrste in kose mesa razberejo ali je v trgovinski mesnici kupljeno meso slovenskega porekla. Od začetka meseca novembra je namreč v veljavi sprememba pravilnika o zagotavljanju sledljivosti porekla za nepredpakirano sveže goveje, prašičje, ovčje, kozje in perutninsko meso. Ta sprememba omogoča vpogled v količinske tokove mesa živali rojenih v slovenskih hlevih in preprečuje morebitna zavajanja glede porekla. Nove zahteve glede označevanja sicer zadevajo samo trgovce, ki prodajajo meso v mesnicah, ne pa tudi gostinske prodaje ali javne zavode. Jernejka Drolec se je o tem pogovarjala s predstavniki rejcev, mesne industrije in trgovci.
Ob današnjem svetovnem dnevu romskega jezika, ki ga zaznamujemo od leta 2008 smo se pogovarjali z jezikoslovko in naravno govorko prekmurske romščine, Samanto Baranja. Obstaja en romski jezik in več narečij romskega jezika. Samo v Evropi jih beležimo okoli tisoč, od tega najmanj štiri v Sloveniji. Ravno zaradi velikega števila narečij, standardizacija jezika zaenkrat ni možna. S Samanto Baranja se je pogovarjal Sandi Horvat.
V današnji praznični oddaji na dan spomina na mrtve gostimo predsednico Slovenskega društva hospic Renato Jakob Roban; zdravnico onkologinjo, vodjo oddelka za akutno paliativno oskrbo na Onkološkem inštitutu Ljubljana in predsednico Slovenskega združenja za paliativno in hospic oskrbo Majo Ebert Moltara ter publicistko in ambasadorko akcije nevladnih organizacij Rad imam življenje Manco Košir. O odnosu do starejših in bolnih ter o smrti in zavedanju o naši minljivosti so med drugim premišljevale v pogovoru z Natašo Lang.
Empatija je v današnjem svetu cenjena. Ali bi bila zaželena tudi, če bi poznali njene temne plati?
Danes praznujemo dan reformacije. Ta v slovenskem prostoru temelji na podobi Primoža Trubarja, Jurija Dalmatina in Adama Bohoriča; šolski učbeniki, tudi mediji, velikokrat zanemarjajo prispevek prekmurskih protestantskih duhovnikov in učiteljev za razvoj slovenske identitete na levem bregu reke Mure. V tokratni praznični oddaji, ki smo ji dali naslov Prekmurski protestantizem v medijih nekoč in danes, gosta zgodovinarka Darja Kerec in evangeličanski duhovnik Aleksander Erniša osvetljujeta pomen protestantizma za današnji čas in podobo protestantizma v medijih danes in nekoč v Prekmurju.
Tomaž Hostnik, 31-letni klasično izobraženi pianist in skladatelj, je eden največjih posebnežev slovenskega šansona. Njegov opus polni več kot sto skladb v slovenskem jeziku, kar vključuje celotne repertoarje zasedb Vudlenderji, Drajnarjuva vampa in Hostnik pa Krečič. Piše glasbo za otroke, film in gledališče.V svojih pesmih se pogosto loteva obskurnih tematik in nenavadnih človeških značajev. Skladba Dekle iz zlatih sanj, s katero se je kot zadnji, deseti tekmovalec predstavil na letošnjem festivalu šansona, je subverzivna predelava klišejskega formata ljubezenske pesmi; gre namreč za 'ljubezenski' spev predatorja nič hudega sluteči žrtvi. Šanson je oblečen v razgibano, igrivo glasbeno formo, v kateri se popularnoglasbene zvrsti spojijo s klasičnim glasbenim znanjem. S Tomažem Hostnikom se je pogovarjal glasbeni urednik urednik Andrej Prezelj.
S člani žirije, ki bo na koncu odločila, kateri šanson je bil letos najboljši, se je pogovarjal glasbeni urednik Andrej Prezelj. Šanson leta 2023 bodo izbrali Leon Firšt, Boštjan Gombač, Vita Mavrič, Mia Žnidarič in Slavko Pregl.
Verjetno eden najbolj znanih in najbolj aktivnih Slatinčanov, Aleksander Jurkovič, znan tudi pod umetniškim imenom Nani Poljanec, je strasten zbiratelj. Pa tudi ljubitelj šansona, saj je ob prireditvi Festival slov. šansona na ogled tudi njegova razstava o zgodovini tega festivala. In ko Radio Slovenija praznuje 95. rojstni dan, Nani Poljanec slavi 35 let svojega kulturnega ustvarjanja. O njegovih zbirkah, prireditvah v okviru KunstFestivala in odnosu do šansona in radija se je z 'ljudskim ustvarjalcem', ko t si pravi sam, pogovarjala Andreja Čokl.
Franci Plohl je bil duša in srce festivala šansona v Rogaški Slatini ob njegovih začetkih. V terenskem studiu ga je gostila glasbena urednica Simona Moličnik.
Na dan RTV smo pokukali v zgodovino našega radia in v naš arhiv ter poskušali izvedeti, kako je bilo na samem začetku, leta 1928? Kakšen je bil prvi radijski studio, katere vsebine so lahko poslušali ljudje prek radijskih sprejemnikov, ki so bili takrat statusni simbol? Špela Šebenik se je o zgodovini naše hiše pogovarjala z nekdanjim kolegom Pavletom Jakopičem, ki je že kot otrok sodeloval pri snemanju radijskih iger, bil nato asistent režije, pomočnik radijskega direktorja, televizijski napovedovalec vremena, med drugim pa je več kot 20 let pripravljal tudi radijske oddaje Na današnji dan. Od najstarejšega posnetka, ki ga hranimo v arhivu, prek prve radijske igre za otroke (Zvezdice zaspanke) do prvega TV Obzornika ...
Jesen je poleg vsega ostalega dogajanja tudi nekoliko bolj znanstveno obarvana. Med drugim je to čas znanstvenih nagrad, v mednarodnem prostoru so to seveda predvsem Nobelove nagrade, pri nas so najvišja državna priznanja za dosežke v znanosti Zoisove nagrade. V naslednjih minutah bomo nekoliko osvetlili letošnja Zoisova nagrajenca za življenjsko delo, fizika prof. dr. Danila Zavrtanika z Univerze v Novi Gorici in matematika prof. dr. Josa Vukmana z Univerze v Mariboru.
Šele pred prvim novembrom smo, a tisti, ki ne moremo brez smuči, se že oziramo proti planinam in čakamo na prvi sneg. Podobno velja za smučarske navdušence povsod vzdolž Alp – tudi v Dolomitih. Predel med Trentinskim, Južno Tirolsko in Pokrajino Belluno velja za enega najlepših alpskih predelov, zato ni naključje, da je že desetletja pod Unescovo zaščito. A hkrati gre za območje, ki je po vojni doživelo izreden turistični razvoj, zlasti zaradi smučarije. Več kot ducat tamkajšnjih smučišč se je že pred pol stoletja razvojno povezalo v združenje Dolomiti SuperSki – in naslednje minute namenjamo prav prihajajoči smučarski sezoni pri njih. Več o njej pa v pogovoru z rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem.
Kakšen volilni sistem bi bil za Slovenijo najprimernejši – večna tema razprav stroke in politike. Da bi si volivci želeli več vpliva pri izbiri poslancev je jasno že dolgo. Zdaj pa je to potrdila tudi anketa, ki jo je na svoji spletni strani objavila vlada. Tudi na parlamentarnih volitvah, torej pri izbiri poslancev, si želijo možnost uveljavljanja prednostnega glasu – kot ga imajo pri volitvah poslancev v evropski parlament. Kaj je vlada še spraševala in kakšni so odgovori. O tem z Jolando Lebar
Zakonodaja o avtorskih pravicah in intelektualni lastnini se mora prilagoditi spremembam, ki jih je prinesel razvoj informacijske družbe. Kopiranje, deljenje, reproduciranje, spreminjanje in objavljanje so s sodobno tehnologijo postala ravnanja, ki jih lahko počne vsak s primerno napravo, povezano na internet, zato gre za zakonodajo, ki se tiče vseh. Kako naj pravo podpre univerzalno pravico do znanja? O tem so razpravljali na četrtem Dnevu odprtega znanja. O ključnih dilemah v prispevku Urške Henigman.
Neveljaven email naslov