Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V razmerah globalnih političnih kriz in podnebnih sprememb se države vedno bolj zavedajo pomena lastne prehranske varnosti oz. suverenosti. Slovenija je to vprašanje dolgo zanemarjala in na rastlinskem delu postala odvisna od uvoza in s tem zelo ranljiva. Ugledni razpravljalci iz vrst proizvodnje, znanosti in politike so se v odprti razpravi pogovarjali o ukrepih, s katerimi bi sedanji razpadajoči sistem zagotavljanja hrane preusmerili v trajnostni sistem, ki bo vzdržen tako z ekonomskega, okoljskega in socialnega vidika.
Za večjo prehransko varnost je potrebno tesnejše sodelovanje vseh členov v celotni verigi od kmeta do potrošnika, njihovi odnosi pa morajo biti pravični. Preobrazba celotnega prehranskega sistema bo eden najbolj kompleksnih in zahtevnih procesov, hkrati pa je to eno najpomembnejših strateških vprašanj naše prihodnosti.
4369 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V razmerah globalnih političnih kriz in podnebnih sprememb se države vedno bolj zavedajo pomena lastne prehranske varnosti oz. suverenosti. Slovenija je to vprašanje dolgo zanemarjala in na rastlinskem delu postala odvisna od uvoza in s tem zelo ranljiva. Ugledni razpravljalci iz vrst proizvodnje, znanosti in politike so se v odprti razpravi pogovarjali o ukrepih, s katerimi bi sedanji razpadajoči sistem zagotavljanja hrane preusmerili v trajnostni sistem, ki bo vzdržen tako z ekonomskega, okoljskega in socialnega vidika.
Za večjo prehransko varnost je potrebno tesnejše sodelovanje vseh členov v celotni verigi od kmeta do potrošnika, njihovi odnosi pa morajo biti pravični. Preobrazba celotnega prehranskega sistema bo eden najbolj kompleksnih in zahtevnih procesov, hkrati pa je to eno najpomembnejših strateških vprašanj naše prihodnosti.
V Benetkah so se decembra lani odločili za natančen preventivni pregled vseh njenih umetniških del. Gre po večini za freske in druge slike iz 16. in poznejših stoletij. Poseg je po svoje za precedens, zlasti v Italiji, kjer umetniških zakladov ne manjka, njihove prenove pa se po večini lotijo šele potem, ko so vidno dotrajani. S tem posegom skušajo restavratorji ugotoviti, kateri deli poslikav oziroma fresk so morda do te mere dotrajani, da potrebujejo takojšen poseg – predvsem pa hočejo preprečiti nepovratno škodo, ki bi se lahko zgodila v prihodnje. Restavratorji namreč dobro poznajo, recimo, dinamiko dotrajanja fresk: ne gre samo za bledenje barv, gre zlasti za odstopanje poslikanega ometa, ki se začne z nevidnimi »mehurčki« med poslikanim ometom in zidom. Z dopisnikom iz Rima Jankom Petrovcem se je pogovarjala Darja Groznik.
V zadnjih dneh več govorimo o kriminalnih združbah v naši regiji. In zaradi končne obsodbe primera Balkanski bojevnik kakor tudi zaradi domnevnega mafijskega strelskega obračuna v Ljubljani, kjer naj bi neuradno potekal strelski obračun kavaškega plana. Novinarka in penologinjo Damijana Žist že dlje časa spremlja delovanja kriminalnih združb v Sloveniji, kakor tudi sodne postopke zoper njih na sodiščih.
O satiri, oddaji Kaj dogaja, o Tilnu Artaču
V Sloveniji zaradi alkohola vsako leto v povprečju umre 900 ljudi, samo zdravstvene posledice uživanja alkohola pa vsako leto obremenijo državni proračun za okrog 105 milijonov evrov. Raziskava iz leta 2020 je pokazala, da je problem razširjen tudi med mladimi – kar 40 % trinajstletnikov je že vsaj enkrat uživalo alkohol. Stroka pravi, da ima uživanje alkohola tudi gospodarske posledice, zato predlaga podaljšanje akcije suhi januar v prihodnji mesec.
Javni medijski sistemi v Evropi so v vse večji krizi, čeprav bi morali biti s profesionalnimi standardi in etičnimi kodeksi prav javni mediji zgled vsem ostalim. Po lanskem velikem padcu na lestvici medijske svobode je Slovenija letos doživela še en udarec na medijskem področju. Na indeksu stopnje cenzure v medijih - Index on censorship - se je znašla v skupini skupaj z nekaterimi tako imenovanimi problematičnimi državami Evropske unije. Ob tem se je še enkrat več izkazala pomembnost neodvisnih in kvalitetnih javnih medijev.
Drugi tir med Divačo in Koprom gradijo dobro leto in pol. Do zdaj so izvajalci zagradili 15 kilometrov predorov, končana je škatlasta konstrukcija v dolini Glinščice, vidni so že stebri novega viadukta Gabrovica, tudi v vinjanski dolini gradijo viadukt. Uspešno napredovanje projekta v gradbenem smislu gre tudi na račun miru ljudi, ki živijo v bližini gradbišč v štirih občinah: koprski, divaški, hrpeljsko - kozinski in sežanski. Do zdaj je bil dvakrat spremenjen investicijski program za eno večjih naložb v Sloveniji. Dovolj razlogov, da smo v studio povabili generalnega direktorja podjetja 2TDK,ki je investitor, Pavla Hevko. Z njim se je pogovarjala Tjaša Škamperle.
Ste se med obiskom laboratorija, kirurške ambulante ali sodobne lekarne kdaj vprašali, kakšna podjetja opremljajo te prostore? Gre za podjetja, ki izpolnjujejo najvišja merila glede čistoče, oprema in pohištvo pa morata naročniku zagotavljati funkcionalnost, varnost ter servis in dobavo rezervnih delov v čim krajšem času. Eno od takšnih podjetij je tudi ljutomerški Cleangrad, ki si je s svojimi inovacijami in tehnološkimi rešitvami pridobil velik ugled pri največjih svetovnih farmacevtskih podjetjih kot so Pfizer, GlaxoSmithKline, Janssen, Boehringer Ingelheim in Sandoz. Direktor Cleangrada Jernej Zupančič si je vzel čas in prišel v naš terenski studio, z njim se je pogovarjal Rok Valenčič.
V Ljutomeru so nastali tudi prvi metri slovenskega filma. Leta 1905 jih je posnel Karol Grossmann, sto let pozneje pa so na pobudo Filmske prakse PLAN 9 in Prleške razvojne agencije s pomočjo evropskih strukturnih skladov pripravili 1.mednarodni filmski festival pri nas, ki je posvečen žanrski kinematografiji. Letos nas tako junija čaka 19. Grossmannov festival fantastičnega filma in vina, ki se je že po petih letih vpisal v eminentno mednarodno zvezo filmskih festivalov (Melies International Festivals Federation). Več o pionirju slovenskega filma in samem festivalu pa v pogovoru z organizacijskim vodjo Grossmannovega festivala fantastičnega filma in vina Petrom Beznecem.
V Ljutomeru, kjer je danes naš mobilni studio Prvega programa, je prvič zaživela ideja o zedinjeni Sloveniji, na prvem slovenskem taboru so zahtevali slovenski jezik v šolah in uradih, tam pa je tudi najstarejši herbarij na Slovenskem. Več v pogovoru s Tomažem Markovičem iz ljutomerskega muzeja.
11 mesecev od agresije Rusije nad Ukrajino se razmere ne izboljšujejo, prej nasprotno. Okoli 5 milijonov Ukrajincev je razseljenih, po nekaterih virih celo 1/3 celotnega naroda. 5 milijonov otrok je ostalo brez šole, spopadi pa se nikakor ne končajo. Dogajanje v Ukrajini komentira zunanjepolitični komentator Miha Lampreht.
Nova zakonodaja predvideva strožje kazni za vse tiste, ki zanemarjajo domače živali in hišne ljubljence ali jih celo izpostavljajo škodljivemu ravnanju. Kakšna pa je vsakdanja skrb živali v Sloveniji? Skrbimo Slovenke in Slovenci za živali lepo ali pa imamo ponekod do njih mačehovski odnos? Se skrb za živali v mestu zelo razlikuje od tiste na vasi? Odgovarjajo naše poslušalke in poslušalci.
Kot eno najlepših prizorišč v koledarju mednarodne zveze za zimsko plavanje je Bled, potem ko so organizacijo 13. svetovnega prvenstva odvzeli ruskemu Petrozavodsku, v teh dneh ponovno središče najboljših zimskih plavalcev sveta. Za Bled je to že drugo svetovno prvenstvo v treh letih. Sem se zimski plavalci sicer vračajo tudi na pokalne tekme, kjer so zato, ker so to izjemno dobri gostje, vselej sprejeti z odprtimi rokami.
V zadnjih dneh se veliko govori o tem, da ameriško pravosodno ministrstvo preučuje zaupne dokumente, ki so jih našli v nekdanji zasebni pisarni predsednika Joeja Bidna. Gre za zaupne dokumente, vsebina uradno ni znana. Zakaj toliko razprave in pozornosti okoli tega? Gre morda za rušenje položaja samega predsednika s strani republikancev? Nenavadno je bilo tudi dogajanje v predstavniškem domu kongresa, kjer so v 15. krogu glasovanja le uspeli tesno izvoliti republikanca Kevina McCarthyja na položaj predsednika. Takšnega zapleta v ZDA ni bilo več kot 160 let. Politični maraton je podrobno spremljal tudi dopisnik RTV Slovenija iz ZDA Andrej Stopar. Slednji med drugim poudarja, da so ZDA v ukrajinsko vojsko investirale veliko denarja. Če bi bil v času začetka invazije na Ukrajino predsednik ZDA še vedno Trump, bi bilo zaradi simpatij z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom marsikaj drugače, a vseeno ne dobro, pravi Stopar.
Že leto dni se otroci, vključeni v program z nižjim izobrazbenim standardom in posebni program, ki delujeta v sklopu Osnovne šole Miroslava Vilharja v Postojni, navdušeno udeležujejo terapevtskega jahanja na Gradu Prestranek. Na žalost pa bo lepega kmalu konec, saj se program izteka.
V Ljubljani poteka 14. Informtiva, vseslovenski sejem izobraževanja in poklicev. Mladim mesec dni pred informativnimi dnevi ponuja pregled izobraževalnih programov v Sloveniji in tujini, ter jim lahko, če še niso odločeni, kako nadaljevati svojo izobraževalno pot, pomaga pri tej pomembni odločitvi. Hans Pogelschek, ravnatelj dvojezične trgovske akademije iz Celovca, ki jo obiskuje skoraj polovica dijakov iz Slovenije, pa nam je v telefonskem pogovoru zaupal, da imajo letos vpisanih 215 dijakinj in dijakov, glede na zanimanje si tudi prihodnje leto obetajo podobno število.
Organizacija Focus, društvo za sonaraven razvoj, ki se ukvarja predvsem z okoljskimi vprašanji, praznuje 20 let delovanja. V tem času so posledice podnebnih sprememb postale vse bolj očitne, razvila pa so se tudi okoljska gibanja. Ta danes med področja svojega delovanja vse bolj uvrščajo družbena vprašanja, kot je na primer energetska revščina, kar je tudi eden izmed poudarkov Focusa. Ob 20. obletnici delovanja društva smo se pogovarjali z njegovo predsednico Živo Kavko Gobbo.
Velika hiša z vrtom, garaža z nadstreškom, pogled na zeleno okolico, mir in tišina. Sanje marsikaterega Slovenca in Slovenke. Dejstvo je, da kar polovica slovenskega prebivalstva živi na podeželju. Številni mladi se zaradi visokih cen nepremičnin v mestih, v ruralno okolje vračajo, mnogi se na podeželje selijo v želji po večji povezanosti z naravo in po domnevno bolj kvalitetnem bivanju. Kaj vse poleg večjega stika z naravo, miru in sobivanja v manjših lokalnih skupnostih pa še prinaša življenje na podeželju, za katerega pregovorno veljajo bolj tradicionalne družbene vrednote? Kakšna so kolektivna pričakovanja in norme ruralnih skupnosti? Kdo ima na podeželju glavno besedo? Kdo odloča o pomembnih stvareh in kdo skrbi za dom ter gospodinji? Kako živijo ženske na podeželju? Imajo enake možnosti kot moški? V kakšnih partnerstvih živijo? Kako usklajujejo poklicno in zasebno življenje? Koliko prostega časa imajo? V kolikšnem deležu so lastnice nepremičnin in zemljišč? Kakšen je njihov ekonomski položaj? Socialna varnost? In kako slednje vpliva na pojavnost nasilja nad njimi? Nenazadnje kako ženske same ocenjujejo svoj položaj? Odgovore na vsa ta vprašanja prinašajo izsledki nedavne nacionalne raziskave Enakosti spolov na podeželju. Več Aktualni temi, novinarka in voditeljica Tita Mayer.
V ponedeljek je krška nuklearka dobila dolgo pričakovano soglasje za podaljšanje obratovanja za dvajset let, torej do leta 2043. Elektrarna v slovensko elektroomrežje prispeva približno petino električne energije, druga polovica gre na Hrvaško. Ker bomo čez desetletje, lahko pa tudi že prej, prenehali kuriti premog v Termoelektrarni Šoštanj, bo treba manjkajoči del proizvodnje nekako nadomestiti. Že vsaj desetletje pri nas obstajajo načrti za drugi blok nuklearke, a za zdaj še zmeraj ni povsem jasno, ali ga bomo gradili ali ne. O tem naj bi namreč prebivalci odločali na referendumu. Kakšni so načrti aktualne vlade in kdaj lahko pričakujemo referendum?
Vprašanje je za marsikoga težko, čustveno, neprijetno, ali celo izzivalno.
V zadnjih dneh smo pogosto priča novicam, ki opisujejo različne primere medvrstniškega nasilja med mladimi. Zakaj prihaja do tega? So mediji le bolj osredotočeni na to področje ali lahko govorimo o čem drugem? Katja Zabukovec Kerin, predsednica Društva za nenasilno komunikacijo opaža spremembe pri vedenju mladih.
Neveljaven email naslov