Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Al Jazeera poroča, da naj bi po navedbah Hamasa izraelski izstrelki ponoči zadeli tri stanovanjske stavbe. V napadu naj bi umrlo več ljudi, med njimi tudi palestinski novinar, mnogi pa naj bi bili ujeti v ruševinah. Izraelska vojska je ponoči napadla tudi begunsko taborišče Džabalija v Gazi. Umrlo je najmanj deset Palestincev. Samo v nedeljo je bilo tam ubitih 110 Palestincev. BBC poroča tudi o izraelskih napadih na Han Junis na jugu in na osrednji del Gaze ter o racijah na zasedenem Zahodnem bregu. Kakšne so zadnje novice?
4544 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Al Jazeera poroča, da naj bi po navedbah Hamasa izraelski izstrelki ponoči zadeli tri stanovanjske stavbe. V napadu naj bi umrlo več ljudi, med njimi tudi palestinski novinar, mnogi pa naj bi bili ujeti v ruševinah. Izraelska vojska je ponoči napadla tudi begunsko taborišče Džabalija v Gazi. Umrlo je najmanj deset Palestincev. Samo v nedeljo je bilo tam ubitih 110 Palestincev. BBC poroča tudi o izraelskih napadih na Han Junis na jugu in na osrednji del Gaze ter o racijah na zasedenem Zahodnem bregu. Kakšne so zadnje novice?
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Združene države Amerike so konec minulega tedna venezuelskega predsednika Nicolasa Madura obtožile narkoterorizma in ob tem za informacije, ki bi privedle do njegove aretacije, razpisale 15 milijonov dolarjev nagrade. To je še dodaten pritisk na Madura, ki ga Washington ne priznava za predsednika Venezuele. Vendar pa utegne imeti ravno nasprotne učinke, meni poznavalec Latinske Amerike Simon Tecco. Venezuela se že več let sooča s hudo gospodarsko krizo in s pomanjkanjem osnovnih dobrin, tudi v zdravstvu. V razmerah pandemije koronavirusa bi to lahko privedlo do katastrofe.
Skrbno umivanje rok z milom in razkuževanje z alkoholnimi razkužili lahko prepreči okužbo z novim koronavirusom in omeji njegovo širjenje. Vendar pa nekateri ta zaščitni ukrep večkrat opuščajo, ker so njihove roke vedno bolj suhe, rdeče, razpokane, tudi vnete. Navodila, kako naj si roke umivamo in razkužujemo, poznamo. Kakšna pa je ustrezna nega poškodovanih rok, je poizvedel Iztok Kônc. Foto: Mizianitka/ Pixabay
Glasbene šole v Sloveniji obiskuje približno 25.000 osnovnošolcev in nekaj več kot 1.100 dijakov. Glasbene šole se trudijo, da učencem zagotavljajo nemoteno delo tudi naprej, saj se vsak večji izpad kontinuiranega dela takoj pokaže v upadu kondicije. Kako v tem času poteka pouk inštrumenta, ki ga ne moremo enačiti s poukom matematike ali jezika? Pri poučevanju inštrumenta poleg slušnih veščin prevladuje še fina motorika in pravilna telesna drža. Pri teoretičnih predmetih pa gre za uzaveščanje abstraktnih pojmov, kot so višina tona, trajanje in tudi barva. Kako so se glasbene šole lotile pouka na daljavo je raziskal Matej Jevnišek.
Igor Kovač, raziskovalec v Washingtonu, o tem, ali bo recesija ali ne, katero gospodarstvo bo izšlo močnejše in katero ošibljeno in o razočaranju nad razpršenim evropskim odzivom
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V sedanji fazi je mogoče iz vedenja o tem, kako hitro je naraščalo število okuženih in obolelih v preteklosti, zgolj projicirati kakšno bo število obolelih v prihodnosti. Pa tudi ta napoved ni natančna – saj ima virus dolg čas inkubacije, poleg tega je napoved odvisna tudi od tega kako striktno so ljudje upoštevali pravila. Doktor Aleš Fajmut, profesor fizike s fakultete za zdravstvene vede iz Maribora, kjer se ukvarja tudi z matematičnim modeliranjem in simulacijami v zdravstvu.
Ker zdravila proti okužbi z novim koronavirusom še ni, skušajo tudi zdravniki v Sloveniji najtežjim bolnikom pomagati z nekaterimi že znanimi zdravili. Med njimi so tista za malarijo, ebolo, sars in hiv. Gre za poskusno zdravljenje, poudarja dr. Janez Tomažič z Infekcijske klinike v Ljubljani. O zdravljenju najtežjih bolnikov z novim koronavirusom, ki se zdravijo na intenzivnem oddelku, se je z njim pogovarjal Iztok Kônc. Foto: geraslt/ pixabay
V obdobju koronavirusne bolezni moramo biti doma, da se bo okužba čim manj širila. Družine zato več časa preživijo skupaj. To je lahko dodana vrednost za družinsko življenje, vendar pa se lahko začnejo tudi nesporazumi in trenja, saj imajo različni družinski člani različne poglede na čas, ki naj bi ga preživeli skupaj, še posebno če je v družini več otrok različne starosti. Kako kakovostno preživeti ta čas in na kakšen način naj starši ustvarijo prijetno družinsko vzdušje, o tem se je Petra Medved pogovarjala s psihologom in specialistom klinične psihologije, očetom štirih otrok, doktorjem Aleksandrom Zadelom.
Netopirji so edini leteči sesalci, njihov razpon prhuti pa seže od deset do skoraj 200 cm. V času sezonskih selitev na prezimovališča letijo tudi do 1300 km daleč. Živijo celo več kot 30 let, kar je zaradi njihove majhnosti precej nenavadno. Doslej smo o netopirjih govorili kot o od človeka ogroženi vrsti, zadnje tedne pa smo dobili vtis, da so oni tisti, ki ogrožajo človeka. Na Prvem smo dobili vprašanje, ali je treba pregnati netopirje iz stare vinske kleti, saj so izvor virusa SARS COV-2, ki povzroča bolezen COVID-19. Nanj sta odgovorila prof. dr. Miroslav Petrovec in biolog Primož Presetnik.
V rubriko Po Sloveniji z dopiniski se nam je oglasila kolegica Gabriela Milošič. Poročala nam je o tem, kakšno je rano jutro na mejnem prehodu Gruškovje,pa o šivanju zaščitnih mask v Kidričevem, o gospodarskih izzivih na ptujskem koncu v času epidemije, potrebi po urgentnem centru in tudi o odlični ideji profesorice s ptujske gimnazije.
In kaj bo prišlo potem - po koncu koronavirusne krize? Kakšne posledice bo imela ne samo na gospodarstvo, ampak tudi na družbo - na naše pojmovanje samih sebe? Za ta vprašanja je še zgodaj, pa vendar: postavlja si jih že marsikdo, zlasti najmanj humanistični misleci. Eden od njih je italijanski filozof in zgodovinar idej Gianluca Bocchi, ki aktualno krizo vidi tudi kot priložnost. Z njim se je pogovarjal naš rimski dopisnik Janko Petrovec.
Biblos je prva slovenska elektronska knjižnica in knjigarna. Je distribucijska platforma, ki omogoča izposojo na daljavo in branje na bralnih napravah. Večina knjig je v sllovenskem jeziku, nekaj pa jih je v 11-tih tujih jezikih. V času samoizolacije in pod geslom #ostanidoma je več časa tudi za branje. Ker pa so knjižnice in knjigarne zaprte, ljudje vse bolj posegajo po elektronskih oz. e-knjigah. Ena od možnosti, ki jim to nudi - tudi brezplačno - je portal Biblos, več o njem in izposoji e-knjig v tem času je Andreji Čokl povedala dr. Eva Premk Bogataj, strateška vodja projektov na Beletrini.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Virologinja prof. dr. Maja Ravnikar pravi, da nam bodo v boju proti novemu koronavirusu prav prišle tudi rokavice in doma narejene maske. Strokovnjakinja z Biotehniške fakultete v Ljubljani se zavzema še za čiščenje javnih površin. Opozarja, da bomo le s strogimi ukrepi in široko preventivo lahko v nekaj mesecih obvladali epidemijo."Res moramo zelo paziti!" Študije kažejo, da lahko virus ostane v zraku tudi več ur, na nekaterih površinah, kot je plastika, pa tudi do tri dni. Kar pa še ne pomeni, da lahko še vedno okuži ljudi. Profesorica Ravnikar zato izpostavlja naj se držimo socialne distance. Kitajski podatki namreč kažejo, da je več kot 86 odstotkov okužb izviralo od oseb brez izraženih bolezenskih znakov in simptomov. Sogovornica zato svetuje, naj se vedemo, kot da smo okuženi. Enako naj ravnamo tudi s predmeti, ki jih uporabljamo in se jih dotikamo. V pogovoru podrobneje še o drugih varovalnih ukrepih in tudi o spoznanjih, ki kažejo, da je novi koronavirus premagljiv. Foto: geraslt/ pixabay
Ker mora zagotavljanje hrane, kot osnoven potrebe ljudi, potekati nemoteno tudi v razmerah, ko nas ogroža koronavirus, mora vlada temu kompleksnemu področju nameniti posebno pozornost. Promocija in pozivi k uživanju slovenske hrane, v teh dneh so dobrodošli, težava pa bi lahko bila, če bi kriza zaradi korona virusa prizadela poslovanje živilske industrije. Dr. Aleš Kuhar, agrarni ekonomist, profesor in raziskovalec z Biotehniške fakultete poudarja , da mora država, za razliko od vseh pretekli desetletij, ko je večino ukrepov usmerjala v razvoj podeželja, v tem trenutku zelo jasno podpre delujoče oskrbne sisteme, to pomeni : tiste kmete, ki proizvajajo surovine za živilsko industrijo, zadruge in živilsko industrijo. Več v prispevku Jernejke Drolec.
Kako doživlja razmere slovenski kirurg Rudi Zupan, ki živi in dela v Zürichu
Iz Washingtona se oglaša Andrej Stopar. Tudi v ZDA se te dni vse vrti okoli širjenja novega koronavirusa.
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije naj bi vsak prebivalec v gospodinjstvu v enem dnevu porabil približno 105 litrov vode iz javnega vodovoda. Da smo s tem tako pomembnim elementom Zemlje še vedno negospodarni, ob Svetovnem dnevu voda opozarja Mihael Jožef Toman, redni profesor na Katedri za ekologijo in varstvo okolja na oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Nepredvidljiva situacija, v kateri smo se znašli, nas je naenkrat zaustavila v našem vsakodnevnem ritmu in obveznostih. Učenci in dijaki so ostali doma, prav tako večina staršev. Časa, ki nam ga je prej primanjkovalo za vsakdanje stvari, je sedaj na voljo veliko. Izolacija v času preprečevanja širitve korona virusa je lahko priložnost za družine, da ustvarijo vzdušje za povezanost in ukvarjanje z različnimi aktivnostmi. Uvajanje nove dnevne rutine in organizacija smiselnih aktivnosti tekom dneva sta lahko ključni pri vzdrževanju občutka varnosti in obvladovanju stresa. Šolarjem morajo starši razložiti, da niso doma na počitnicah, učitelji pa morajo razumeti, da vsa gospodinjstva morda doma nimajo več računalnikov in da je situacija nova za vse. Tadeja Bizilj se je pogovarjala s socialno pedagoginjo in socialno delavko na ljubljanski Osnovni šoli Trnovo, Barbaro Ogrin. Socialna delavka, Barbara Ogrin, poleg povedanega še enkrat podarja, da je povsem normalno, da v zdajšnji situaciji prihaja do nesoglasij znotraj družine - pomembno je, da nesoglasij in konfliktov ne stopnjujemo, da se znamo pomiriti, umakniti ali poklicati ustrezno pomoč. SOS telefon ženske in otroke žrtve nasilja 080 11 55 24 ur na dan Klic v duševni stiski 01 520 99 00 med 19. in 7. zjutraj TOM - telefon otrok in mladostnikov 116 111 med 12. in 20. uro Pomoč družinskim članom Al-anon info@al-anon.si
Neveljaven email naslov