Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Med cilji, ki si jih je v času predsedovanja EU zadala Španija, je bila priprava razrahljane zakonodaje, povezane z uporabo novih genomskih tehnik na področju rastlinske proizvodnje hrane in krme ter semenarstva in gozdnega reprodukcijskega materiala. Pri tem ni uspela, saj so bili za večino držav članic njihovi predlogi preveč ohlapni. Španija je sicer med zelo liberalnimi državami glede gojenja kmetijskih rastlin, ki so rezultat poseganja v njihove genome.
Njihov predlog treh uredb na tem področju na zadnjem, novembrskem svetu kmetijskih ministrov, ni dobil kvalificirane večine. To pomeni, da še vedno velja, da morajo vse nove gensko spremenjene rastline na evropskem trgu prestati strog postopek preverjanja na Evropski agenciji za varno hrano. Uvajanju genomskih rastlin v kmetijstvo in v prehranske verige pri nas ostro nasprotujejo predstavniki civilne družbe in ekološkega kmetijstva, zadržano je tudi kmetijsko ministrstvo.
4487 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Med cilji, ki si jih je v času predsedovanja EU zadala Španija, je bila priprava razrahljane zakonodaje, povezane z uporabo novih genomskih tehnik na področju rastlinske proizvodnje hrane in krme ter semenarstva in gozdnega reprodukcijskega materiala. Pri tem ni uspela, saj so bili za večino držav članic njihovi predlogi preveč ohlapni. Španija je sicer med zelo liberalnimi državami glede gojenja kmetijskih rastlin, ki so rezultat poseganja v njihove genome.
Njihov predlog treh uredb na tem področju na zadnjem, novembrskem svetu kmetijskih ministrov, ni dobil kvalificirane večine. To pomeni, da še vedno velja, da morajo vse nove gensko spremenjene rastline na evropskem trgu prestati strog postopek preverjanja na Evropski agenciji za varno hrano. Uvajanju genomskih rastlin v kmetijstvo in v prehranske verige pri nas ostro nasprotujejo predstavniki civilne družbe in ekološkega kmetijstva, zadržano je tudi kmetijsko ministrstvo.
V nedavni volilni kampanji smo lahko videli tudi zaostrovanje politične retorike. Romi, istospolno usmerjeni, prebežniki, pa tudi ljudje z drugačnimi političnimi pogledi so velikokrat žrtve sovražnega govora. Njegovo širjenje omogočajo družbena omrežja. Facebook je v prvi četrtini leta umaknil 2,5 milijona objav sovražnega govora. Toda temeljno vprašanje je, kaj sploh je sovražni govor. Kot smo lahko slišali na posvetu na Fakulteti za družbene vede v okviru projekta Spletno oko, nimamo ne enotne mednarodne definicije sovražnega govora, pa tudi pravniki in sociologi različno opredeljujejo sovražni govor. Prijavna točka Spletno oko je pripravila nov priročnik za prijavljanje sovražnega govora na družbenih omrežjih.
Štajerska gospodarska zbornica je danes podjetjem podravske regije podelila nagrade za najboljše inovacije. Med 23-mi inovacijami so podelili 4 zlata priznanja, ki so jih prejeli v Tovarni aluminija Talum za inovacijo Eco green Alu cam, podjetju Swatycomet za inovativno linijo smolno rezanih rezalk in brusnih plošč, v Impolu 2000 za razvoj industrijskega algoritma in v podjetju Ledinek Engineering za njihovo stiskalnico za stiskanje in lepljenje lesnih lamel v lamelne plošče. Več o inovaciji in mislenosti v tej družbi pa v pogovoru z direktorjem podjetja Gregorjem Ledinekom, ki ga je pripravil novinar Aleks Horvat.
Z gospo Andrejo Palatinus z Direkcije za vode smo se ob svetovnem dnevu varstva okolja, ki letos poteka pod sloganom "Premagajmo onesnaževanje s plastiko", pogovarjali o onesenaženosti slovenskega morja in celinskih voda s plastiko in mikroplastiko.
Z gospo Andrejo Palatinus z Direkcije za vode smo se ob svetovnem dnevu varstva okolja, ki letos poteka pod sloganom "Premagajmo onesnaževanje s plastiko", pogovarjali o onesenaženosti slovenskega morja in celinskih voda s plastiko in mikroplastiko.
Po lanskem ocenjevanju toaletnih prostorov ob slovenskih avtocestah se je inštitut tokrat lotil toalet na železniških postajah. Čistoča je na visoki ravni, a v oči bode zastarelost in pomanjkljiva funkcionalnost.
Ob nacionalnem dnevu krvodajalstva smo se pogovarjali s Suzano Đorđević, socialno delavko iz Službe za krvodajalstvo Zavoda za transfuzijsko medicino in z Boštjanom Novakom z Rdečega križa.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Koliko odpadkov "pridelamo" v Sloveniji letno? Od kod prihajajo in kakšni so? Kam jih pošljemo? Koliko je divjih odlagališč? Kako zmanjšati količino odpadkov v naših domovih? O vsem tem v nedeljskem jutru na Prvem.
Ta konec tedna je središče Ljubljane v znamenju 10. Znanstivala. O festivalu smo se pogovarjali z vodjo Hiše eksperimentov dr. Miho Kosom.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V rednem četrtkovem jutranjem potepanju Po Sloveniji z dopisniki se nam je na Prvi tokrat oglasila Karmen Štrancar Rajevec, naša Zasavska dopisnica. Govorili smo o oglarstvu, ki je pomembna dopolnilna dejavnost vrste kmetij v Dolah pri Litiji.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Družba Gas Natural je več italijanskim ustanovam v pismu sporočila, da odstopa od gradnje plinskega terminala V Žavljah. Načrtom so v 14tih letih skoraj vse institucije, s tožbama tudi ankaranska občina in posredno Slovenija. Ključno pa naj bi bilo nasprotovanje tržaškega pristanišča, saj bi terminal ogrozil njegov razvoj. Nekaj odzivov je zbrala Tjaša Škamperle.
Družba Gas Natural je več italijanskim ustanovam v pismu sporočila, da odstopa od gradnje plinskega terminala V Žavljah. Načrtom so v 14tih letih skoraj vse institucije, s tožbama tudi ankaranska občina in posredno Slovenija. Ključno pa naj bi bilo nasprotovanje tržaškega pristanišča, saj bi terminal ogrozil njegov razvoj. Nekaj odzivov je zbrala Tjaša Škamperle.
Slovenija po odstotku starejših zaposlenih nad 55 let sodi na sam rep med evropskimi državami, se pa slika izboljšuje. Vzrokov za nizko zaposlenost starejših je več; od zakonskih možnosti upokojevanja, do čistih predsodkov oziroma negativnih stereotipov, ki zaposljivost starejših zmanjšujejo. Trend zaposlenosti starejših se počasi dviga, za večje in hitrejše zaposlovanje starejših, ki tudi med brezposelnimi v Sloveniji predstavljajo kar precejšen delež, kar 41 odstotkov vseh brezposelnih, so potrebne spremembe na vseh področjih.
Ob 90. obletnici organizacije zaposlenih v zdravstveni negi je pri Zbornici zdravstvene nege izšla obsežna publikacija Negovanje dediščine skozi devet desetletij – organizirano delovanje medicinskih sester na Slovenskem. Ta predstavlja ne samo razvoj pač pa tudi izzive in strokovne, etične, zakonske, organizacijske in druge dileme, ki spremljajo zdravstveno nego na Slovenskem od konca 20ih let prejšnjega stoletja pa vse do danes. O publikaciji in zgodovini zdravstvene nege je na Prvem spregovorila ena od urednic in avtoric Darinka Klemenc.
Prvi program Radia Slovenija je na letošnji 39. Euroradio Folk Festival poslal slovensko glasbeno skupino Brina Trio. Festival je tokrat gostil ruski radio Orpheus, na njem pa so se predstavile skupine iz 16 držav. Slovenija je z nastopom navdušila glasbene urednike, pa tudi poslušalstvo, ki je 50-minutni koncert pozorno spremljalo.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Splošna matura letos poteka na 85-ih šolah, opravljalo jo bo 6.739 kandidatov. Po že napisanem eseju se jutri z drugim delom pisnega izpita iz slovenščine ali italijanščine oz. madžarščine kot maternega jezika nadaljuje pisanje na spomladanskem splošnem roku. Prav ta pola pri mladih vzbuja precej strahu, saj so starejše generacije maturantov zaradi zahtevnosti nalog in časovne stiske tu dosegale slabše rezultate kot pri drugih delih iz slovenščine. Na RIC obljubljajo, da naj letos ne bi bilo več tako. Več pa Tadeja Bizilj.
Neveljaven email naslov