Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Manko lahkega branja omogoča manipulacijo s četrtino državljanov

06.02.2024

V Sloveniji je kar 25 % odraslih, ki razumejo le preprosta besedila, nabor besedil v lahkem branju pa je izjemno omejen. Strokovnjaki poudarjajo, da bi morali uzakoniti, da morajo biti birokratski dopisi razumljivi vsem, saj v nasprotnem primeru lahko država manipulira z državljani, predvsem s tistimi z intelektualno oviro. FOTO: Pixabay


Aktualna tema

4536 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Manko lahkega branja omogoča manipulacijo s četrtino državljanov

06.02.2024

V Sloveniji je kar 25 % odraslih, ki razumejo le preprosta besedila, nabor besedil v lahkem branju pa je izjemno omejen. Strokovnjaki poudarjajo, da bi morali uzakoniti, da morajo biti birokratski dopisi razumljivi vsem, saj v nasprotnem primeru lahko država manipulira z državljani, predvsem s tistimi z intelektualno oviro. FOTO: Pixabay


25.11.2019

Čuvaj/Watchdog novinarske nagrade

Društvo novinarjev Slovenije je v petek na sklepnem dogodku medijskega festivala Naprej/Forward podelilo stanovske nagrade Čuvaj za projekte in posameznike, ki so v iztekajočem se letu s svojim delom izstopili iz povprečja in pokazali, da nezavidljivim razmeram navkljub kakovostno novinarstvo v Sloveniji še ni izumrlo. Nagrado za življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva je prejel dolgoletni novinar Dela Boris Šuligoj, za izjemni dosežek pa tudi naše sodelavke na Prvem Darja Pograjc, Andreja Gradišar, Nataša Rašl in Ana Skrt za projekt Delaj in molči.


25.11.2019

Pogovor z Majo Haderlap

Na Dunaju bo danes koroška pisateljica Maja Haderlap prejela avstrijsko državno nagrado za umetnost, ki jo podeljuje avstrijsko ministrstvo za kulturo. Zaslovela je z romanom Angel pozabe, zanj je prejela več literarnih nagrad. Med nagrajenci je v kategoriji kulturne iniciative tudi Slovensko prosvetno društvo Rož iz Šentjakoba. Leta 1961 rojena Maja Haderlap je po doktoratu iz teatrologije poldrugo desetletje dramaturško vodila celovško Mestno gledališče in predavala na tamkajšnji univerzi. Več let je tudi sourejala slovensko literarno revijo Mladje. Od leta 2008 deluje kot svobodna pisateljica v Celovcu. Doslej je izdala pesniške zbirke: Žalik pesmi (1983), Bajalice (1987), obsežen izbor Pesmi – Gedichte – Poems (1998), v katerem se prvič pojavijo tudi pesmi, ki jih je napisala v nemščini, ter zbirko langer transit (2014) v nemškem jeziku, ki je izšla tudi v slovenskem prevodu (Dolgo prehajanje, 2016).


25.11.2019

Bruselj v znamenju protestov proti nasilju nad ženskami

Iz Bruslja se v tednu, ko bo evropska komisija končno pričela delati, oglaša naš tamkajšnji dopisnik Igor Jurič.


25.11.2019

Izgorimo sami, pozdravimo se v razumevajoči družbi

Izgorelost je pojem, ki se vse pogosteje sliši. Sama izgorelost je sicer konec izgorevanja in je dramatičen trenutek, ko se naše telo ne more več samo zaščititi pred pretiranim in kroničnim stresom. Stres ni naš sovražnik, je prepričana Dr. Tina Bončina, doktorica medicine in psihoterapevtka, ki je pred kratkim izdala knjigo o izgorelosti. Stres nam pomaga preživeti. Stalna aktiviranost, slaba samopodoba, nezadovoljene potrebe po potrditvi, nespoštovanost, skupaj z osebnostnimi karakteristikami in izkušnjami, pa pripeljejo do izgorevanja. Razdražljivost, utrujenost, občutki krivde, povečano bitje srca, bolečina v mišicah, večje bolečine, nespečnost…vse to so znaki izgorevanja, ki pa se ga lahko ustavi še preden izgorimo. Pri tem so nujne spremembe na večih področjih življenja.


24.11.2019

Slovenci v samem vrhu po obisku knjižnic

V Sloveniji imamo 58 splošnih knjižnic, ki izvajajo dejavnost na kar 273 lokacijah, 92 postajališčih premičnih zbirk ter s 13 bibliobusi, ki se ustavljajo na 719 postajališčih. Vsako leto jih obišče 10 milijonov obiskovalcev, ki si izposodijo 23 milijonov enot knjižničnega gradiva. Izposoja knjig pa že dolgo ni več edina vloga knjižnic, ampak te ponujajo še marsikaj drugega in so tudi pravo središče družabnega življenja. Zato dober obisk ne čudi in Slovenci se tako po obisku kot izposoji v knjižnicah redno uvrščamo na vrh tovrstnih lestvic. Kaj vse nudijo naše knjižnice, s kakšnimi težavami se spopadajo, pa tudi, katere se največje in najbolj moderne knjižnice po svetu?


23.11.2019

Demografske spremembe: Kmalu bo premalo denarja za pokojnine

Demografske spremembe v Sloveniji zmanjšujejo delež prebivalstva, starega od 20 do 64 let. To bo predstavljalo velike težave za gospodarstvo, ki bo, brez ustrezne politike na trgu dela, ostalo brez nove delovne sile. Analiza Urške Valjavec


21.11.2019

Od vremenske pratike do najlepših izvirov Cerkniškega jezera

Marko Škrlj se nam je oglasil v tokratno epizodo Po Sloveniji z dopisniki.


21.11.2019

Ravnatelji srednjih šol so novemu predmetu rekli ne

Na zahtevo ministrstva za izobraževanje so učne načrte za predmet aktivno državljanstvo zasnovali na zavodu za šolstvo in centru za poklicno izobraževanje. Vsi dijaki v tretjem letniku poklicnih, strokovno-tehničnih in gimnazijskih programov naj bi ta predmet dobili na urnik v šolskem letu 2022/2023, torej čez tri leta. Povedano drugače, generacija mladostnikov, ki bo čez leto dni vstopila v srednjo šolo bi naj imele v tretjem letniku samostojni predmet aktivno državljanstvo, eno uro na teden in v šolskem letu 35 ur. Učitelji bi njihovo znanje tudi pri tem predmetu kot pri preostalih ocenjevali s številčnimi ocenami od ena do pet. Zapletlo pa se je pri ravnateljih srednjih šol, ki uvedbo tega predmeta soglasno zavračajo.


21.11.2019

Zmanjševanje odpadkov tudi s 3D tiskalniki

V okviru evropskega tedna zmanjševanja odpadkov so na Vrhniki pripravili dogodek s predstavitvijo nekaterih dobrih praks s tega področja. Med drugim so prikazali postopek 3D tiskanja, s katerim lahko nadomestimo manjkajoče ali pokvarjene dele naprave in s tem podaljšamo njeno uporabnost. Vrhnika je sicer že vrsto let dober zgled na področju zmanjševanja odpadkov. Več v prispevku Nine Brus.


21.11.2019

Razstava ob 100-letnici prve šole za slepe in slabovidne na Slovenskem

V Slovenskem šolskem muzeju v Ljubljani so ob 100-letnici prve šole za slepe in slabovidne na Slovenskem pripravili razstavo z naslovom »V tem domu luč prosvete sije!«. Odprtje bo danes ob 18h, obiskovalci pa se bodo lahko seznanili z zanimivostmi iz slovenske tiflopedagoške zgodovine. Da bi si olajšali poučevanje in povečali nazornost pouka, so pedagogi nekatere razstavne eksponate celo izdelali sami. O tem, kako se je pisala zgodovina prve šole za slepe in slabovidne, ter o sami razstavi se je Petra Medved pogovarjala z bibliotekarko in avtorico razstave Polono Koželj iz Slovenskega šolskega muzeja. Foto: Petra Medved


21.11.2019

Jani Kovačič: Orfej iz pekla

Temačno okolje koncentracijskega taborišča ni najbolj spodbudno za ustvarjanje glasbe, vendar je prav pesem lahko v tako težkih okoliščinah služila kot sredstvo za dvigovanje morale. Pesmi, ki jih je v taborišču Sachsenhausen med letoma 1939 in 1945 zbiral in prepeval Poljak Aleksander Kulisiewicz, so zdaj našle pot v slovenski jezik. Jani Kovačič je v obsežnem glasbenoraziskovalnem projektu raziskal življenje in ustvarjanje tega nenavadnega poljskega ustvarjalca – v spomin in opomin na grozote, ki so pred tričetrt stoletja pretresle tudi naš prostor.


20.11.2019

Otroci smo bili nagrajeni, ko smo lahko odšli v Slapnik k teti na obisk

Slapnik. Gručasta vasica, v 18. in 19. stoletju premožna vas, o čemer pričajo velike in bogato oblikovane domačije z značilno briško arhitekturo.


20.11.2019

Gradovi in dvorci na Brdih živijo

Grad Dobrovo, ki je v upravljanju Goriškega muzeja, se dviga nad osrednjim naseljem Brd. Zasnovan je kot kocka v dveh nadstropjih z oglatimi stolpi na vseh štirih vogalih in obzidjem. Gre za izjemen grad, ki je bil zgrajen v prvi polovici 17. stoletja na mestu, kjer je že prej stal dvorec. Približno 4 kilometre od gradu po cesti je vila Vipolže - najlepša renesančna vila daleč naokrog, ki je bila pred leti tudi popolnoma prenovljena in zdaj med drugim velja za priljubljeno poročno lokacijo.


20.11.2019

Otroci o Bricih

Osnovna šola Alojza Gradnika Dobrovo s podružnico v Kojskem je edina šola v občini Goriška Brda. Nekaj njenih učencev in učenk je na svoj iskriv način odgovorilo na spodnja vprašanja: Kakšna je tipična brška govorica? Katere so tradicionalne briške jedi? Kakšni so tipični Brici in Brike? In seveda - po čem so znana Brda?


20.11.2019

Plastične vrečke

Plastične vrečke so izredno pogost odpadek in v Sloveniji jih povprečen prebivalec porabi okoli 120 na leto. Ker sledimo evropski direktivi o zmanjševanju potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk, so te z novim letom postale plačljive, vse več trgovcev, med njimi vsi veliki trgovci z živili, pa se je zavezalo tudi h kodeksu, skladno s katerim v trgovinah ostajajo le še biorazgradljive vrečke, vrečke, ki so več kot 80-odstotno izdelane iz recikliranega materiala in ter trajnejše debelejše nosilne vrečke. Slednje so okolju bistveno prijaznejše od tistih za enkratno uporabo – če jih le uporabljamo dovolj dolgo. Toliko je sprejem kodeksa zagotovo korak v pravo smer.


19.11.2019

Kaj bi se zgodilo v primeru izcejanja fekalij v podtalnico

Povezovalni kanalizacijski vod, po katerem se bo pretakala kanalizacija iz Vodic in Medvod do čistilne naprave v Zalogu povzroča čedalje več vroče krvi. Na ljubljanski občini in v ljubljanskem Vodovodu-Kanalizaciji sicer priznavajo, da se bo z izgradnjo zmanjšala obremenitev obstoječega centralnega kanalizacijskega sistema v Ljubljani ter sistematično uredilo odvajanje odpadne vode s severozahodnega dela Ljubljane.


18.11.2019

Finančne prevare z zlorabo naziva kripto

Kriptovalute so se po eni strani uveljavile kot decentralizirane valute z dokaj nedoločeno, pogosto veliko stopnjo nihanja vrednosti, na katero ne more vplivati nobena centralna avtoriteta, po drugi strani pa kot monetarni sistemi, katerih podlaga je tehnologija veriženja blokov, tehnologija, ki nadomesti klasično knjigovodstvo. Dogaja pa se, da oznako kripto oglašujejo tudi mnogi, ki tako poimenujejo svoje projekte, ki nimajo temeljnih značilnosti kripto valut. Včasih gre celo za očitne prevare oz. ponzijeve sheme, kot je zadnja najbolj razvpita – ONE COIN. Cirila Štuber se je o vprašljivih projektih, ki se, da bi pritegnili vlagatelje, nadenejo predpono kripto, pogovarjala z Mitjem Glavnikom iz portala Kriptovalute.si, ki je odgovoril tudi na vprašanje, ali je OneCoin kriptovaluta.


19.11.2019

Pri sovražnem govoru bi bilo treba vedno ukrepati

Glavna inšpektorica Sonja Trančar govori o delu inšpektorata za kulturo in medije na medijskem področju. Na medijskem področju inšpektorat za kulturo in medije, ki ga vodi glavna inšpektorica Sonja Trančar, vsako leto dobi okrog petdeset prijav. Lansko leto jih je bilo 48, letos so jih dobili 43. Prijave se največkrat nanašajo na vpis v razvid medijev, pravico do popravka, oglaševalske vsebine, zaščito slovenskega jezika v medijih in prepoved spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti. Če pomislimo na številne medijske zdrse in na več kot dva tisoč medijev, ki so vpisani v razvid, je prijav malo. Prispevek Tatjane Pirc.


18.11.2019

Največ korupcije v gradbeništvu in zdravstvu - pogovor s poslovno forenzičarko ob Mednarodnem tednu ozaveščanja o prevarah

Teden med 18. in 22. novembrom v Sloveniji, na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini poteka tudi v znamenju Mednarodnega tedna ozaveščanja o prevarah. Vrsta dogodkov v obliki okroglih miz, konferenc, izobraževanj in natečajev, je namenjena predvsem ozaveščanju o finančnih prevarah, goljufijah in korupciji. Prevare in korupcija se dogajajo na mnogih področjih in v številnih panogah, predstavljajo pa resno grožnjo gospodarstvu in imajo velik vpliv na ugled, finančni položaj ter kazenske in odškodninske posledice za podjetja ter zaposlene. Zato se je povečala stopnja nadzora in regulatornih ukrepov s področja preprečevanja gospodarskega kriminala. Forenzika tako ni zgolj jemanje prstnih odtisov, preverjanje DNK in preiskovanje umorov, kot smo navajeni iz filmov in nanizank, ampak se je z rastjo gospodarskega in finančnega kriminala začela razvijati tudi poslovna forenzika, ki se ukvarja z odkrivanjem, preiskovanjem in preprečevanjem oziroma obvladovanjem tveganj prevar. Forenzične strokovnjake sestavljajo računovodje, revizorji, strokovnjaki za računalniško forenziko, podatkovni analitiki, preiskovalci gospodarskih družb, pravniki in drugi strokovnjaki. Članica forenzične ekipe podjeta Deloitte Slovenija je tudi dr. Petra Grah Lazar.


18.11.2019

Finančne prevare s kripto predznakom

Kriptovalute so se po eni strani uveljavile kot decentralizirane valute z dokaj nedoločeno, pogosto veliko stopnjo nihanja vrednosti, na katero ne more vplivati nobena centralna avtoriteta, po drugi strani pa kot monetarni sistemi, katerih podlaga je tehnologija veriženja blokov, tehnologija, ki nadomesti klasično knjigovodstvo. Dogaja pa se, da oznako kripto oglašujejo tudi mnogi, ki tako poimenujejo svoje projekte, ki nimajo temeljnih značilnosti kripto valut. Včasih gre celo za očitne prevare oz. ponzijeve sheme, kot je zadnja najbolj razvpita – ONE COIN. Cirila Štuber se je o vprašljivih projektih, ki se, da bi pritegnili vlagatelje, nadenejo predpono kripto, pogovarjala z Mitjem Glavnikom iz portala Kriptovalute.si, ki je odgovoril tudi na vprašanje, ali je OneCoin kriptovaluta.


Stran 136 od 227
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov