Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Sloveniji je kar 25 % odraslih, ki razumejo le preprosta besedila, nabor besedil v lahkem branju pa je izjemno omejen. Strokovnjaki poudarjajo, da bi morali uzakoniti, da morajo biti birokratski dopisi razumljivi vsem, saj v nasprotnem primeru lahko država manipulira z državljani, predvsem s tistimi z intelektualno oviro.
FOTO: Pixabay
4536 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Sloveniji je kar 25 % odraslih, ki razumejo le preprosta besedila, nabor besedil v lahkem branju pa je izjemno omejen. Strokovnjaki poudarjajo, da bi morali uzakoniti, da morajo biti birokratski dopisi razumljivi vsem, saj v nasprotnem primeru lahko država manipulira z državljani, predvsem s tistimi z intelektualno oviro.
FOTO: Pixabay
Gotovo se je kateri od otrok, ki obiskuje šolo, kdaj pošalil, da je najlepši del šole pravzaprav čas, ko nastopi obrok: pa naj gre za zajtrk, malico ali kosilo. Vendar vsi ne dobivajo enotnih obrokov, nekateri morajo namreč zaradi zdravstvenih težav določeno živilo ali skupino živil izločiti iz prehrane in so zato upravičeni do t. i. medicinsko indicirane diete. Se pa pojavljajo tudi želje, ponekod tudi zahteve staršev, da je njihov otrok upravičen do prehrane, ki ni medicinsko utemeljena.
Evropska unija velja za največji humanitarnega igralca na svetu, letos naj bi za humanitarno pomoč namenila več kot poldrugo milijardo evrov. Bodočega komisarja Lenarčiča tako na predvidenem področju kot pri ustvarjanju vpliva znotraj Evropske komisije čaka veliko dela. Komentar Matjaža Trošta
Zaposleni na okencih upravne enote Ljubljana na Tobačni ulici so lani novembra stavkali. Pravzaprav ni šlo za čisto pravo stavko – delali so samo do konca uradnih ur. Stavko so zamrznili in z novim vodstvom so se začela pogajanja o pogojih dela. Zaposleni na okencih morajo zaradi povečanega števila strank, kadrovske in prostorske stiske na delovnem mestu ostajati tudi več ur po koncu delovnega časa, saj morajo obravnavati vse stranke, ki jih obiščejo v času uradnih ur. Tudi če te pridejo le nekaj minut pred koncem. Sindikalist Dragan Stankovič pravi, da se nadurno delo odreja vsak dan. "Vsakdo, ki je v popoldanski izmeni ima odrejeno nadurno delo. In to traja ne samo dneve, temveč že mesece. Ob sredah ko so uradne ure do 19-te, se nadurno delo opravlja globoko po 21-ti uri." Nadure so po novem plačane – a so namesto izjema, postale pravilo. Več v prispevku Urške Valjavec.
Na Kemijskem inštitutu v Ljubljani zdaj raziskujejo s pomočjo enega najsodobnejših elektronskih mikroskopov na svetu. Gre za poseben krio-elektronski mikroskop. Za pomembno pridobitev so odšteli dva milijona evrov in pol; revolucionarna metoda pa obeta razvoj novih zdravil in postopkov zdravljenja. Predstavitve novega mikroskopa se je udeležil tudi prof. Joachim Frank, ki je leta 2017 prav za raziskave na področju krio-elektronske mikroskopije prejel Nobelovo nagrado za kemijo. Z uglednim znanstvenikom, ki pravi, da mu je klic iz Stockholma ob 5.18 zjutraj obrnil življenje na glavo, se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Jernej Stare/ Kemijski inštitut
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Predlog novele medijskega zakona, s katero želi ministrstvo za kulturo popraviti najnujnejše, prinaša tudi nekaj sprememb, povezanih z oglaševanjem. Ministrstvo bi popolnoma sprostilo radijsko oglaševanje, za televizijo pa večina oglaševalskih omejitev ostane, saj so urejene v zakonu o avdiovizualnih medijskih storitvah.
Pogovor z Niko Kovač, direktorico Inštituta 8. marec, o posledicah morebitne ukinitve dodatka za delovno aktivnost.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Nevihta je veličasten in hkrati strašljiv naravni pojav, pogoj za njen nastanek je nevihtni oblak kumulonimbus. Kaj storiti, če se znajdemo nekje v naravi, ko se približuje nevihta, smo povedali v nedeljskem jutru na Prvem. Na teren pa smo odšli tudi z lovcem na nevihte ter spoznali znanja, ki jih tak hobi zahteva, in pravila, ki se jih je treba držati, če želimo poskrbeti za lastno varnost.
Podatek, da samo polovica Slovencev bere knjige, je presenetil, celo šokiral. Še bolj pa je šokiral podatek, da – glede na zadnje mednarodne raziskave – osnovno raven bralne pismenosti dosega le dobrih 31 odstotkov odraslih Slovencev in Slovenk. Darja Pograjc je zato preverila, kakšni so projekti Javne agencije za knjigo RS, ki se ukvarja z zagotavljanjem pogojev za razvoj bralne kulture.
Vlada je objavila osnutek nacionalnega podnebno-energetskega načrta, ki opredeljuje energetsko politiko in strategije za znižanje izpustov toplogrednih plinov za naslednje desetletje. Konkretnih rešitev je za zdaj malo, saj načrt vsebuje različne scenarije, med katerimi se bo treba še odločiti. Se pa bo naša država predvidoma zavezala k 27-odstotnemu deležu obnovljivih virov do leta 2030 in k 15-odstotnemu znižanju emisij iz netrgovalnega sektorja glede na leto 2005. Tudi premogu se ne nameravamo odpovedati do leta 2050. Oba zgoraj omenjena cilja sta precej nižja od tistih, ki zavezujejo Evropsko unijo kot celoto. Stane Merše z Inštituta Jožef Stefan, vodja ekipe, ki je načrt pripravljala, je načrt pojasnil Erni Strniša.
Ta konec tedna bo Kamnik v znamenju narodnih noš in oblačilne dediščine. V nedeljo organizatorji pričakujejo okoli 2 tisoč narodnih noš. Narodne noše iz različnih obdobij poustvarja tudi mojstrica Andreja Stržinar z Ovsiš izg: Ousiš pri Podnartu. V šiviljski delavnici ustvarja različne kostume in folklorna oblačila. S pomočjo fotografij in drugih podrobnosti s spretnimi rokami ohranja oblačilno dediščino in oblačilno kulturo, znanje pi izdelovanju zavijač pa prenaša tudi na druge. V pogovoru z Aljano Jocif je Andreja Stržinar najprej ponazorila, kako poteka poustvarjanje oblačil, tudi narodnih noš.
Kot je znano je švedsko trgovsko pohištveno podjetje Ikea, po nekaj letih zapletov, od Ministrstva za okolje in prostor, vendarle pridobilo gradbeno dovoljenje za postavitev njihove, po celem svetu znane modre stavbe, ki se bo nahajala v BTC-ju v Ljubljani. Manj znano pa je, da je bilo širše območje, na katerem bo trgovski objekt stal, sprva načrtovano za vzpostavitev t.i. zelene osi z mestom. Več v prispevku Martina Černe.
V tem tednu je postalo uradno, da farmacevtsko podjetje Lek (v lasti Novartisa) na Prevaljah ne bo širilo proizvodnje širokospektralnega antibiotika amoksiklav. Na Koroškem so šokirani in razočarani, vendar se je odločitev kljub zgrajeni stavbi nakazovala že nekaj časa. Lek je sicer ni podrobno pojasnil, napotil pa je na nadaljnje naložbe v proizvodnjo bioloških učinkovin v Mengšu. Kako naj razumemo Lekovo odločitev? Dr. Dragan Kesič, strokovnjak za globalne trende v farmacevtski industriji, profesor mednarodnega poslovanja na Fakulteti za management Univerze na Primorskem, pravi, da je Lekova prekinitev naložbe v tej fazi, ko je obrat že zgrajen, nenavadna v svetovnem merilu. Maja Derčar se je z njim pogovarjala tudi o razmerah na trgu generikov, pa o ključnih razlikah in tveganjih za oba slovenska farmacevta: Lek in Krko.
Teden dni slovensko javnost že muči vprašanje kako se je mogoče znebiti več deset milijonskih dolgov. Gre za reakcijo na potrjeno poenostavljeno prisilno poravnavo, v kateri je sodišče trem podjetjem v lasti družine Jankovič odpisalo okoli 29 milijonov evrov dolga. Zadevo je komentiral celo predsednik vlade Marjan Šarec, ki je zapisal, da si želi enakost pred zakonom, saj če tega ni, težko govorimo o pravni državi. Stroka pa pravi: če je sodišče delalo zakonito, potem komentar ni potreben. Inštitut poenostavljene prisilne poravnave pa očitno ne vsebuje dovolj varoval pred morebitnimi zlorabami. Jolanda Lebar se je o tem pogovarjala s pravnikom, odvetnikom Andrejem Simoničem.
Pravljice nas lahko spremljajo vse življenje. Mnogi se še spominjajo, kako sami večere preživeli ob poslušanju radijske pravljice Lahko noč, otroci, danes pa v kulturo poslušanja zvočnih zgodb uvajajo tudi svoje otroke. Oddaja Lahko noč, otroci je namreč na Prvem programu Radia Slovenija na sporedu prav vsak dan že 54 let, bogat arhiv pa vsako leto popestrimo tudi s projektom Lahko noč, otroci z Lahkonočnicami, ki prinaša nove izvirne pravljice priznanih slovenskih avtorjev. Naslednjih pet četrtkov za naše najmlajše (pa tudi starejše) pripravljamo prav posebna doživetja: pet novih pravljic bodo pred mikrofoni in kamerami v neposrednem prenosu pripovedovali legendarni slovenski dramski igralci.
Sklenila se je največja mednarodna konferenca, ki jo vsako leto pripravljata zunanje ministrstvo in Center za evropsko prihodnost. Blejski strateški forum je letos izpostavil vprašanje trajnostnega razvoja, o tej temi pa smo se ob robu foruma pogovarjali z Janezom Potočnikom, nekdanjim evropskim komisarjem, zdaj pa sopredsedujočim Mednarodnemu panelu za vire, ki deluje pod okriljem Organizacije združenih narodov. Eden izmed načinov, kako pristopiti k trajnostnemu razvoju je tudi prehod linearnega h krožnemu gospodarstvu. Gre za princip, po katerem različne vire zadržimo čim dlje v proizvodnem in potrošniškem procesu ter ob enem zadržimo njihovo vrednost, da s tem tudi gospodarski subjekti ne izgubijo motivacije.
Dandanes se drog več ne uporablja zgolj za zabavo in v prostem času. Vedno pogostejša je tudi uporaba za povečevanje produktivnosti in učinkovitosti v delovnem okolju. Terapevtskih skupin, ki bi se fokusirale na problematiko uporabe drog med delovnim procesom do danes še nimamo, vendar Zavod Pelikan načrtuje projekte, ki bodo v to usmerjeni, ugotavlja Lara Gril v prispevku. Mladi so še vedno tisti, ki se z drogami srečujejo največ, prav zaradi radovednosti. Obdobje eksperimentiranja po večini zapustijo brez posledic, vendar se ob neprevidnosti in neodgovornem ravnanju lahko pojavi odvisnost in druge psihološke posledice. Pri DrogArtu beležijo večjo odgovornost pri uporabi drog.
Ob svetovnem dnevu spolnega zdravja predstavljamo rezultate najnovejše raziskave o spolnem vedenju srednješolk in srednješolcev. Glede na to, da v naših šolah ni sistematične in celovite spolne vzgoje, ki zvišuje starost pri prvem spolnem odnosu, zmanjšuje število spolno prenosljivih okužb, splavov in neželenih nosečnosti, mladi pa poročajo o bolj zadovoljujoči spolnosti, se sprašujemo, kakšna so stališča do spolnosti in ljubezenskih razmerij ter kakšne so izkušnje slovenskih najstnic in najstnikov. Bi nas moralo skrbeti? Urška Henigman. foto: stokpic/pixabay
S pozivom h končanju širitvenega procesa Evropske unije na Zahodni Balkan se je sinoči sklenil 14. Blejski strateški forum. Ob napredku Severne Makedoniji in Albanije je na preizkušnji kredibilnost Unije, ki bo predvidoma oktobra dala odgovor, ali bo tudi za ti dve državi odprla svoja vrata ali pa je pripravljena nase prevzeti tveganje, da svoj vpliv v zahodnobalkanski regiji skušajo uveljaviti druge sile. Tudi letos je slovenska diplomacija s forumom razgrnila polje svoje strateške usmerjenosti - da ne cilja le k razpletanju regionalnih problematik, ampak tudi globalnih, zlasti ko gre za ohranjanje multilateralizma in spodbujanja trajnostnega razvoja. Komentar je pripravil Luka Robida.
Neveljaven email naslov