Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Javni zavodi skupaj z javnim sektorjem naročijo za več kot 200 milijonov evrov hrane letno. Večina hrane na krožnike otrok, bolnih in ostarelih v javnih zavodih pride iz tujine, čeprav si tako slovenski agroživilski sektor kot tudi javni zavodi želijo več lokalno pridelane hrane. Posamezni primeri dobre prakse kažejo, da je treba iskati poenostavitve pri javnem naročanju hrane, povezati tako ponudbo kot naročila in poenotiti jedilnike. Rešitve prinaša tudi digitalizacija postopkov. Kmetijsko ministrstvo napoveduje delovanje medresorske delovne skupine, ki se bo spopadla z vprašanjem, kako narediti preboj slovenske hrane v javne zavode.
4536 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Javni zavodi skupaj z javnim sektorjem naročijo za več kot 200 milijonov evrov hrane letno. Večina hrane na krožnike otrok, bolnih in ostarelih v javnih zavodih pride iz tujine, čeprav si tako slovenski agroživilski sektor kot tudi javni zavodi želijo več lokalno pridelane hrane. Posamezni primeri dobre prakse kažejo, da je treba iskati poenostavitve pri javnem naročanju hrane, povezati tako ponudbo kot naročila in poenotiti jedilnike. Rešitve prinaša tudi digitalizacija postopkov. Kmetijsko ministrstvo napoveduje delovanje medresorske delovne skupine, ki se bo spopadla z vprašanjem, kako narediti preboj slovenske hrane v javne zavode.
Še pred kratkim smo v Bosni in Hercegovini v trgovinah lahko videli ljudi brez mask, zdaj pa zapirajo smučarske centre, uvajajo policijsko uro in ponavlja se zgodba zaprte družbe, kar so v Bosni in Hercegovini že enkrat doživeli. V Srbijo pa je včeraj prišla nova pošiljka cepiva Pfeizer Biontech, prihaja pošiljka kitajskega Sinofarma in že več kot dva milijona prebivalcev Srbije je že bila cepljena, milijon z obvema odmerkoma. Kampanja cepljenja se v Srbiji zelo hitro odvija, vendar pa zanimanje za cepljenje že pojema. V Beogradu napovedujejo dva koncerta in organizatorji enega izmed njih cepljenim ponujajo brezplačne vstopnice.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje je potrdila paket novih pravic s področja medicinskih pripomočkov iz Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki bodo med drugim poenostavila postopke za zavarovance, z uvedbo trajne napotnice za kronične bolezni pa tudi razbremenile osebne zdravnike. V prihodnje bo tudi obvezno vlaganje zahtevkov za bolniška nadomestila s strani delodajalcev prek elektronske SPOT točke. Omenjene novosti mora potrditi še minister, nato pa gredo v objavo v Uradni list. O tem se je Helena Lovinčič pogovarjala z Ano Vodičar iz ZZZS
Leta 1999 je UNESCO razglasil 21. marec – sicer prvi dan pomladi na severni hemisferi – za svetovni dan poezije. To so pri Organizaciji Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo storili v prepričanju, da je prav pesniška umetnost tista, ki razkriva, da prav vsi ljudje – ne glede na to, na kateri celini živimo, v katerega boga verjamemo ali koliko imamo pod palcem – delimo ista občutja in si zastavljamo ista vprašanja o skrivnostih bivanja. Prav ob letošnjem svetovnem dnevu poezije pa je UNESCO-va generalna direktorica Audrey Azoulay v posebni izjavi še zapisala, da se skoraj nič ne more meriti z močjo dobro napisane pesmi, ko iščemo načine, kako povezati sicer močno heterogeno človeštvo v eno samo skupnost. To prepričanje delimo tudi na Prvem, spričo česar smo popoldanski program 21. marca posvetili poeziji. Za rdečo nit pa smo si izbrali pomladansko intonirane pesmi štirih priljubljenih, malodane ponarodelih pesnikov, ki so v težkih letih po drugi svetovni vojni pomagali preobrniti razvojni lok sodobnega slovenskega pesništva in razjasniti njegov dotlej nekoliko mrki obraz. Tu seveda govorimo o Kajetanu Koviču, Janezu Menartu, Tonetu Pavčku in Cirilu Zlobcu. Kakšno mesto na pobočju slovenskega Parnasa torej pripada avtorjem legendarne zbirke Pesmi štirih? V čem so si pravzaprav podobni in kako se njihove poetike med seboj vendarle tudi razlikujejo ter kakšen je njihov odnos do narave, smo preverjali v pogovoru z vrhunsko poznavalko povojnega slovenskega pesništva, literarno zgodovinarko, dr. Ireno Novak Popov. Pred naš mikrofon jo je povabil Goran Dekleva. foto: naslovnica Pesmi štirih (Goran Dekleva)
Na Nizozemskem so v začetku tedna potekale kar tridnevne parlamentarne volitve. Rezultati vzporednih volitev kažejo, da bo mandatarstvo že četrtič pripadlo Marku Rutteju, ki je sicer januarja zaradi afere z otroškimi dodatki odstopil kot predsednik vlade. Volitve so potekale pod strogimi varnostnimi ukrepi in na morda nekoliko nenavadnih prizoriščih (celo na pokopališču), da so volivci lahko držali medosebno razdaljo. Sicer pa so največ razburjenja povzročile rdeče barvice za obkrožitev izbrane stranke – ne, ne zaradi istega razloga, na katerega je zdaj verjetno pomislilo mnogo Slovencev, pravi Vito Rožej, igralec in nekdanji poslanec, ki že nekaj let živi na Nizozemskem. In kaj meni, bomo letos tulipane lahko občudovali na Nizozemskem ter koliko nizozemskih avtodomov bo letos v slovenskih kampih?
V nedeljo zaznamujemo svetovni dan Downovega sindroma. Datum simbolno izraža gensko posebnost tega sindroma, trisomijo 21. kromosoma. To pomeni dodaten kromosom na 21. paru, ki vpliva na posameznikov telesni in duševni razvoj. Petra Medved je pred mikrofon povabila predsednico Medobčinskega društva Sožitje s sedežem v Mengšu Tatjano Novak, ki je mama otroka z Downovim sindromom. Pogovarjali sta se o tem, kako je, ko se v družini rodi otrok z Downovim sindromom, kako pomembno je, da ti otroci in mladostniki živijo čim samostojneje, kako je poskrbljeno za starejše ljudi z Downovim sindromom in kaj so pripravili ob letošnjem svetovnem dnevu.
Letos bo srednješolsko izobraževanje s poklicno maturo zaključilo 9 tisoč dijakov, s splošno pa malo manj kot 7 tisoč maturantov. Marsikdo izmed njih je te dni pred težko odločitvijo. Prvi prijavni rok za vpis na višje in visoke šole se namreč zaključujeta, mladi pa ponavadi s svojo odločitvijo in oddajo prijave čakajo do zadnjega trenutka. Danes je zadnji dan za oddajo prijave za vpis v višje strokovno izobraževanje, jutri pa zadnji dan za vpis na dodiplomske in enovite magistrske študijske programe v študijskem letu 2021/2022, zato je Špela Šebenik povzela nekaj zadnjih napotkov in informacij o letošnjem vpisnem postopku, ki je, vsaj za vpis na fakultete, nekoliko drugačen kot minula leta.
Še zlasti otroci so tisti, ki nagovarjajo starše za to, da bi imeli domačega ljubljenčka. Skrb za domačega ljubljenčka ima najbrž dober vpliv na otroke, vseeno pa se otroci najbrž ne zavedajo, kaj to pomeni. O čem se morajo družinski člani med seboj pogovoriti preden se odločijo, da bodo v svoje stanovanje sprejeli malo žival. O času, prostoru in drugih potrebah domačih živali sprašujemo Mašo Cerjak Kastelic iz Društva za zaščito živali.
V Sloveniji je začel delovati Center za zaščito žvižgačev
Ustavitev cepljenja s cepivom AstraZeneca v javnosti sproža številna vprašanja. Med drugim tudi to, kako bo zastoj v cepljenju vplival na epidemijo covida in na širjenje novih različic koronavirusa. Teh je vedno več tudi pri nas. Poklicali smo v Maribor - v Nacionalni laboratorij za zdravje okolje in hrano. Z vodjo oddelka za mikrobiološke raziskave dr. Majo Rupnik se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: BoBo
Slovenskemu združenju bolnikov z limfomom in levkemijo, s katero želijo zagotoviti ustrezne aparate za napredno zdravljenje nekaterim skupinam bolnikov s krvnimi raki, se pridružujejo tudi študenti Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Akciji zbiranja sredstev bo namenjen izkupiček dražbe malih črnih oblek, ki so jih pod vodstvom mentorjev fakultete ustvarili prav študenti. Gre za zaključek projekta Fenomen Chanel, ki se je začel že lani.
17. februarja je ustavna komisija državnega zbora RS na seji soglasno sprejela sklep predloga za začetek postopka za umestitev slovenskega znakovnega jezika in jezika gluhoslepih v ustavo. Kakšen je jezik gluhoslepih in kako poteka komunikacija v tem jeziku - o tem se je Petra Medved pogovarjala s sekretarko Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN Simono Gerenčer Pegan, ki je tudi strokovni vodja združenja.
Urad za seizmologijo Agencije RS za okolje je pred kratkim pripravil novo karto potresne nevarnosti Slovenije, ki bo zamenjala sedaj veljavno karto izpred dveh desetletij. Karta bo pomembna predvsem za projektante in gradbenike, ki bodo morali nove podatke upoštevati pri načrtovanju stavb. Ob tem smo preverili, kaj to pomeni za prestolnico. Ljubljanska kotlina glede na število prebivalstva, dnevne migracije, število stavb kulturnozgodovinskega pomena in potresno neodpornih stavb poleg idrijskega in posavskega velja za potresno najbolj ranljivo območje Slovenije. Na širšem območju Ljubljane so opazovalnice državne mreže od leta 2000 dalje zabeležile povprečno 36 potresov, od teh jih povprečno 5 na leto prebivalci tega območja tudi čutijo. Večina jih je šibkih, zadnji nekoliko močnejši, z magnitudo 3.1, se je zgodil oktobra 2002, z žariščem pri Brezovici pri Ljubljani. Sicer pa se iz zgodovine Ljubljana spominja zlasti dveh: tistega iz leta 1511 z epicentrom na Idrijskem in še nekoliko bolj znanega iz leta 1895, ki je dodobra vplival tudi na urbanistični razvoj Ljubljane. O potresni varnosti v prestolnici smo se pogovarjali z Robertom Kusom, vodjo Oddelka za zaščito, reševanje in civilno obrambo pri MOL-u.
Urad za seizmologijo Agencije RS za okolje je pred kratkim pripravil novo karto potresne nevarnosti Slovenije, ki bo zamenjala sedaj veljavno karto izpred dveh desetletij. Karta bo pomembna predvsem za projektante in gradbenike, ki bodo morali nove podatke upoštevati pri načrtovanju stavb. Ob tem smo preverili, kaj to pomeni za prestolnico. Ljubljanska kotlina glede na število prebivalstva, dnevne migracije, število stavb kulturnozgodovinskega pomena in potresno neodpornih stavb poleg idrijskega in posavskega velja za potresno najbolj ranljivo območje Slovenije. Na širšem območju Ljubljane so opazovalnice državne mreže od leta 2000 dalje zabeležile povprečno 36 potresov, od teh jih povprečno 5 na leto prebivalci tega območja tudi čutijo. Večina jih je šibkih, zadnji nekoliko močnejši, z magnitudo 3.1, se je zgodil oktobra 2002, z žariščem pri Brezovici pri Ljubljani. Sicer pa se iz zgodovine Ljubljana spominja zlasti dveh: tistega iz leta 1511 z epicentrom na Idrijskem in še nekoliko bolj znanega iz leta 1895, ki je dodobra vplival tudi na urbanistični razvoj Ljubljane. O potresni varnosti v prestolnici smo se pogovarjali z Robertom Kusom, vodjo Oddelka za zaščito, reševanje in civilno obrambo pri MOL-u.
Statistični urad republike Slovenije je objavil rezultate merilnika zaupanja potrošnikov. Iz gibanja kazalnika zaupanja potrošnikov v obdobju 2007–2020 v Sloveniji lahko razberemo, kako na zaupanje potrošnikov vplivajo gospodarski šoki. V tem obdobju smo namreč doživeli dve zgodovinski recesiji: prva je bila recesija po finančni krizi 2007–2008, druga pa, še vedno trajajoča, recesija zaradi epidemije koronavirusne bolezni. Med potrošniki je opaziti podoben pesimizem glede stanja gospodarstva v državi, kot smo ga po letu 2008. Tudi mnenje potrošnikov o trenutnem finančnem stanju v gospodinjstvu se je znižalo, a v precej manjši meri kot v prejšnji recesiji. To kaže, da so bili potrošniki v Sloveniji (tudi v EU) na to recesijo bolje pripravljeni. Na Zvezi potrošnikov Slovenije opažajo, da je epidemija spremenila marsikatero navado tudi kar se tiče potrošnje. Več Marko Rozman.
Teden možganov je globalna kampanja, ki ima za namen javnosti približati znanje o možganih in seveda tudi deliti navdušenje o tem našem neverjetnem organu. Na Prvem ga že šesto leto spoznavamo od blizu vsak četrtek zjutraj v Možganih na dlani, ki se tudi letos v skupni seriji Na valovih odnosov pridružujejo temi slovenskega Tedna možganov 2021. Kot vsako leto mu je tudi letos posvečen tretji teden v marcu, tako bodo danes ob 16h bodo otvorili virtualni dogodek, ki bo vse do petka postregel s kopico predavanj in drugih dogodkov, vse pa na temo – »Človek ni otok«. Ob tem je Mojca Delač pred mikrofon povabila vodji Gub, organizacijske skupine znotraj Slovenskega društva za nevroznanost – Sinapse, ki pripravlja Teden možganov, Kristino Kolle in Nastjo Tomat.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Vsi, ki se redno vozite skozi predor Golovec, boste v naslednjih dveh mesecih, zlasti ob prometnih konicah, zelo verjetno naleteli na zgostitve prometa in zastoje. Že lani poleti je bila uspešno zaključena sanacija in nadgradnja zahodne cevi predora Golovec, zdaj pa sledi še sanacija vzhodne. Zapore so že postavljene, dela se pričenjajo v ponedeljek. O tem, kako bo speljan promet in kaj ob zapori svetujejo pri Direkciji za avtoceste Republike Slovenije, se je Peter Močnik pogovarjal z Ulrichom Zorinom, vodjo službe za upravljanje prometa in prometne varnosti pri DARS-u:
O 60-letnici Pokala Vitranc smo spomine na to prizorišče, kjer je 6.1.1999 v smučarski anale vpisal zmago pred domačim občinstvom, na Prvem pogovarjali z Juretom Koširjem. Kot je povedal Mojci Delač, je praktično tudi sam del te zgodovine že 40 let.
Ko je Janez Janša pred letom dni prevzel vodenje 14. slovenske vlade, je napovedal povezovalno politiko, temelječo na dialogu. Jasno je bilo, da nova vlada prevzema vajeti v zahtevnem obdobju, saj smo skoraj sočasno razglasili epidemijo novega koronavirusa, o katerem je stroka vedela zelo malo ali skoraj nič. Tedaj smo na tem mestu povedali, da ima premier Janša priložnost izpolniti obljubo o povezovalni politiki, a da bodo štela dejanja. Komentar Aleš Kocjan:
Neveljaven email naslov