Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vsako leto 3. marca praznujemo Svetovni dan prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst. Sam svetovni dan prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst so Združeni narodi razglasili v letu 2013, potem ko je bila prav na 3. marec že leta 1973, podpisana Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi in prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, s kratico CITES. Prosto živeče vrste nujno potrebujejo zaščito, saj se je na Rdečem seznamu ogroženih vrst Mednarodne zveze za varstvo narave znašlo že skoraj 100.000 vrst prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst, ter več kot milijonu rastlinskih in živalskih vrst grozi izumrtje. Letošnji Svetovni dan prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst nas nagovarja k raziskovanju in uporabi digitalnih tehnologij za ohranjanje prostoživečih vrst, trajnostno in zakonito trgovino s prosto živečimi vrstami ter sožitje človeka in prostoživečih vrst.
Več v pogovoru Tadeja Bizilj s Primožem Glogovčanom z Zavoda RS za varstvo narave.
4541 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Vsako leto 3. marca praznujemo Svetovni dan prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst. Sam svetovni dan prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst so Združeni narodi razglasili v letu 2013, potem ko je bila prav na 3. marec že leta 1973, podpisana Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi in prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, s kratico CITES. Prosto živeče vrste nujno potrebujejo zaščito, saj se je na Rdečem seznamu ogroženih vrst Mednarodne zveze za varstvo narave znašlo že skoraj 100.000 vrst prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst, ter več kot milijonu rastlinskih in živalskih vrst grozi izumrtje. Letošnji Svetovni dan prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst nas nagovarja k raziskovanju in uporabi digitalnih tehnologij za ohranjanje prostoživečih vrst, trajnostno in zakonito trgovino s prosto živečimi vrstami ter sožitje človeka in prostoživečih vrst.
Več v pogovoru Tadeja Bizilj s Primožem Glogovčanom z Zavoda RS za varstvo narave.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Včeraj se je končalo še eno šolsko leto za učence in dijake osnovnih in srednjih šol. Šolarji, ki so bili v njem uspešni, so mu pomahali v pozdrav, ostale pa v naslednjih dneh čakajo še popravni izpiti. Več Tadeja Bizilj.
Poletne počitnice, ki se bodo uradno po šolskem koledarju Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport začele jutri in trajale vse do konca avgusta, bodo tudi letos dolge skoraj deset tednov. Večina družin se bo za teden ali dva odpravila na morje ali si privoščila kakšen drug oddih, šolarji bodo dneve preživljali pri starih starših in morebitni počitniški dolgčas preganjali tudi na raznoraznih organiziranih aktivnostih. Tadeja Bizilj je zbrala nekaj počitniške ponudbe za najmlajše v Ljubljani in na Gorenjskem.
V Radečah je javni zavod KTRC Radeče s partnerji pridobil evropski projekt Oživimo Savske zgodbe in prejšnji teden so tam splavili novi splav v turistične namene, ki pa je le eden od produktov, ki jih bodo obudili v dveletnem projektu. Snujejo tudi splavarski muzej, saj ima splavarjenje 500 letno tradicijo, splav pa bi radi vpisali v register nesnovne dediščine. Prvi splav v turistične namene so v Radečah pridobili že leta 1998, takrat so se začeli devi splavarjenja, ki so potekali pretekli konec tedna, ko se je ob številih kulturno športnih dogodkih bilo moč osvežiti na vožnji z novim splavom.
V Štanjelu že od 90-ih let naprej obujajo simpatično kraško šego spletanja venčkov, ki jih potem na predvečer sv. Ivana obešajo na hišna vrata svojih domov. Ob tej priložnosti na grajskem dvorišču pripravijo delavnico pletenja venčkov namenjeno odraslim. Da običaj ne bi ponovno zatonil v pozabo, pa skrbijo v nekaterih kraških osnovnih šolah. Sogovornici: Duška Švagelj in Alma Makovec Švagelj.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pridnost, marljivost, poštenost, po drugi strani pa introvertiranost, zavist, hlapčevstvo … To je le nekaj lastnosti, ki jih pripisujemo značaju Slovencev. Seveda je med nami 2 milijona posameznikov, vsak s svojimi značajskimi lastnostmi, a vendarle radi govorimo o nekih skupnih značilnostih določenega naroda. Katere značajske lastnosti torej veljajo za povprečnega prebivalca dežele na sončni strani Alp in ali se prebivalci posameznih slovenskih pokrajin med seboj značajsko razlikujejo? Držijo stereotipi, da so Gorenci škrti, Primorci temperamentni in kar je še teh “ljudskih modrosti”? O značaju Slovencev in prebivalcih posameznih slovenskih pokrajin razmišljajo psiholog dr. Janek Musek, glasbenik Trkaj in anketiranci.
Pred Parado ponosa smo se pogovarjali s predsednico Društva parada ponosa Simono Muršec. Medtem ko je ljubljanska parada ponosa že 19. po vrsti, bo tokrat prvič parada tudi v Mariboru.
Kot smo že poročali, so se volkovi vrnili tudi na predalpsko in alpsko območje Slovenije, kjer jih ni bilo od 50. let prejšnjega stoletja. Pojavljajo se napadi na domače živali na pašnikih, prebivalci podeželja se bojijo za svojo varnost, saj da so volkovi izgubili strah pred človekom. Zato je več občin vložilo vlogo za izredni odstrel volka, civilne iniciative pa so to podprle z 2900 podpisi. Po drugi strani je v javnosti zaznati tudi očitke, da rejci ne storijo dovolj za zaščito svojih živali. Kako rejci varujejo svoje živali in kaj jim svetujejo strokovnjaki?
V zadnjem času je med žrtvami prometnih nesreč, v katerih so udeleženi motoristi, največ žrtev iz starostne skupine nad petdeset let. Družba in okolje nas spodbujata, da ostajamo tudi pri tej starosti aktivni kot da bi bili stari trideset let. Zato se tudi moški na motorju obnašajo drugače kot bi se, če bi živeli in se obnašali primerno svojim letom. V motociklističnem svetu se je v zadnjih letih zgodila tudi revolucija, saj velika podjetja zaznavajo upad zanimanja za vožnjo z motorji pri mlajših moških in dekletih. Andrej Brglez, sociolog, publicist, raziskovalec in razvijalec vsebin trajnostne mobilnosti z Inštituta za civilizacijo in kulturo, se sprašuje, zakaj so izkušeni in zreli motoristi pripravljeni ogroziti svoje življenje pri petdesetih, ko pa bi se morali na motor usesti zaradi veselja in sprostitve.
S strokovnjakom za civilno letalstvo direktorjem Letališča Portorož Robertom Krajncem se je možnih scenarijih pogovarjala Lucija Fatur.
Po poskusu umora sodnice v Mariboru so splet hkrati preplavili izrazi odobravanja take brutalnosti in pozivi proti sovražnosti. Ta primer sicer ne spada v strogo opredelitev sovražnega govora, saj ne gre za govor o marginalni skupini ljudi, je pa pokazatelj snežne kepe, ki se lahko zvali po družbenih omrežjih. O tem, kako jo ustaviti, je bil danes govor na posvetu, ki ga je organizirala točka za prijavo Spletno oko na Fakulteti za družbene vede. Med drugim smo slišali, da je evropska zakonodaja pri tem še najboljša - čeprav precej zaostaja za tehnološkim napredkom. Stroka pa je predvsem vplivneže pozvala, naj razmislijo, preden kliknejo "objavi".
Na letošnji kolesarski dirki Po Sloveniji bo med devetnajstimi sodelujočimi ekipami tokrat ena, prav posebna. Prvič se jo bo udeležila ekipa “Team Novo Nordisk” iz Združenih držav Amerike. Njihova posebnost je, da imajo vsi tekmovalci sladkorno bolezen. Ob tekmovanju je njihov namen tudi ozaveščanje. Govorijo o preventivi in ljudi spodbujajo, da je tudi življenje s sladkorno boleznijo lahko aktivno in s tem kakovostno. Pridružujejo se kampanji "Imam sladkorno, a sladkorna nima mene." #DarujemKilometre Foto: Iztok Konc. Na fotografiji kolesari slovenski ambasador kampanje profesionalni športnik Vid.
Puščave pokrivajo med 18 in 20 % kopnega na Zemlji. Nastanejo zaradi pomanjkanja vodnih virov. Uradna definicija pravi, da je puščava tam, kjer je na letni ravni količina padavin oz. dežja le od okoli 150 do 200 mm. Več o puščavah nam je povedala dr. Andreja Sušnik, vodja oddelka za agrometeorologijo na ARSU.
V Sloveniji imamo trenutno dve veliki vetrni elektrarni, kar je bistveno manj od sosednjih držav. Večje investicije so doslej naletele na nasprotovanje pri umeščanju v prostor.
Načrti Merklove, rast najemnin v mestu in nočna mora v podobi nedokončanega berlinskega letališča.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kar nekaj požarov je izbruhnilo v zadnjih 24 urah po Sloveniji: v Trnovljah pri Celju, na deponiji odpadnega materiala v občini Ruše in v tovarni v Podskrajniku pri Cerknici. Tja se je danes odpravil tudi premier Marjan Šarec in si ogledal pogorišče obrata Fragmata, kjer je sinoči zagorelo – vsaj take so prve ocene – na mlinu za repromaterial, požar pa je izbruhnil na glavnem stroju, ki proizvaja plošče stirodur. Kakšne so potencialne nevarnosti razlaga prof. dr. Metoda Dodič Fikfak s Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana.
Projekt ZaVse/4ALL - za družbo brez diskriminacije - je namenjen zmanjševanju težav na področju enakih možnosti in diskriminacije ranljivih skupin. Med te skupine sodijo Romi, istospolno usmerjeni, begunci, socialno šibkejši in invalidi. S projektom želijo izboljšati ozaveščenost nevladnih organizacij o pomenu enakopravnosti, saj so prav nevladne organizacije pogosto prve v stiku z diskriminiranimi. Poleg razumevanja, kdaj gre za diskriminacijo, želijo okrepiti zavest o možnostih za njeno preprečevanje in varovanje najbolj izpostavljenih skupin v Sloveniji. Vodja in koordinator projekta je Združenje izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije, v njem pa sodelujejo še Slovenska filantropija in Zavod Vozim. 32 letni Nino Bategelj iz Ljubljane kljub invalidnosti živi polno življenje. Ukvarja se s športom, zadnje leto in pol tudi s paraplesom. V projektu Za vse - družba brez diskriminacije sodeluje preko zavoda Vozim. Svoje življenje je opisal Enisi Brizani, v studiu Prvega pa smo gostili Karla Destovnika, predsednika Združenja izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije, ki je tudi vodja in koordinator projekta ZaVse/4ALL.
Neveljaven email naslov