V teh dneh, ko denimo poteka ljubljanski festival Bobri, je tudi lutkovna umetnost v središču gledališke pozornosti, posebno danes na Svetovni dan lutk. Zato danes bolj na stežaj odpirajo vrata tudi lutkovne hiše, v katerih, kot je v mednarodno poslanico zapisala v Mostarju rojena lutkovna ustvarjalka Ines Pašić: » ...lutkarji opravljajo enega najskromnejših poklicev, ( ... ) ko animirani predmet razkrije spomine, ki bivajo v nas, se prikrite skrivnosti prikažejo v igri luči in senc, se naš zgodovinski čas zaobljubi brezčasnosti. Iz izkušenj in prakse s to čudovito umetnostjo pa vem, da so lutke luč v temi, sonce za oblaki človeške tragikomičnosti«. Slovensko je spisal igralec in animator Miha Bezeljak, član Lutkovnega gledališča Maribor. O poslanstvu lutke razmišlja tudi predsednica Unime Slovenija in članica Lutkovnega gledališča Ljubljana Martina Maurič Lazar, ki »v sivih tonih sedanjosti prepoznava čisto vezivo lutk«. Več Magda Tušar, v združenih prispevkih za Prvi in Ars.