Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Uporaba zaslonov pri otrocih prinaša številne izzive, saj zasloni kljub vsemu prinašajo tudi pozitivne vidike. Vendar pa raziskava, opravljena 2015/16 na Fakulteti za medije pravi, da naj bi po ocenah staršev predšolski otroci pred zasloni preživeli 2-3 ure dnevno, kar krepko presega smernice prdiatrov.
Zato so se pri Društvu srca in ožilja odločili za program Odklop. Pojasnjuje vodja programa Darija Cvetko.
4536 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Uporaba zaslonov pri otrocih prinaša številne izzive, saj zasloni kljub vsemu prinašajo tudi pozitivne vidike. Vendar pa raziskava, opravljena 2015/16 na Fakulteti za medije pravi, da naj bi po ocenah staršev predšolski otroci pred zasloni preživeli 2-3 ure dnevno, kar krepko presega smernice prdiatrov.
Zato so se pri Društvu srca in ožilja odločili za program Odklop. Pojasnjuje vodja programa Darija Cvetko.
V zadnjih dneh Slovenijo pretresa razkritje okoliščin, v katerih delajo delavci v podjetjih Marinblu in Selea. V Delavski svetovalnici vsak dan prejemajo nova pričevanja tamkajšnjih delavcev, obenem pa vse več klicev, naj razmere preverijo še v določenih drugih podjetjih, pravi Goran Lukić.
Junij tradicionalno po več svetovnih mestih zaznamujejo parade z mavričnimi zastavami, s čimer množica s sprehodom po mestu opozarja na pomen enakopravnosti gejev, lezbijk, transspolnih, nebinarnih in drugih oseb, ki so še vedno pogosto potisnjene na rob družbe. Mesta za lgbt osebe zaradi infrastrukture ponujajo varnejše zavetje, a kot kažejo raziskave, se razlika med urbanimi in ruralnimi okolji vendarle zmanjšuje. Kljub razmeroma dolgi tradiciji lgbt scene v Sloveniji izkušnjo nasilja po podatkih več raziskav o življenju gejev, lezbijk in transspolnih oseb v Sloveniji doživi več kot vsaka druga oseba.
Večina ukrajinskih beguncev je šele v teh dneh začela dobivati prve odločbe o denarni pomoči. Nekateri so pribežali v Slovenijo že ob začetku vojne. Od takrat je minilo tri mesece in v tem času so živeli v veliki stiski, saj so bili odvisni od pomoči sorodnikov, humanitarnih delavcev ali dobrih ljudi. Tako je bilo tudi s Svetlano, ki je na Goriško pribežala iz mesta Nikolajev v Ukrajini. Z njo se je pogovarjala Nataša Uršič.
Zgodovina hrane je več kot le zgodba o hrani neke družbe. Je zgodba o sami družbi, o odnosih med različnimi razredi, narodi, odnosih med spoloma, odnosu do tujine, zgodba o množični kulturi in o vsakdanjem življenju. O tem sta v ponedeljek na predavanju v okviru festivala Zgodovina na Špici, ki ga pripravlja Inštitut za novejšo zgodovino, govorili zgodovinarki Ruža Fotiadis iz Berlina in Radina Vučetić iz Beograda, avtorici zbornika »Bratstvo in enotnost za kuhinjsko mizo«, v katerem avtorji predstavljajo različne vidike prehrane v nekdanji Jugoslaviji.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Prav zaradi tega bodo danes v Laškem na svojsten način praznovali državni praznik, dan Primoža Trubarja. Ta je tam živel in delal le tri leta, a je ta čas tam spoznal ljudi, ki so ga povezali z evropsko inteligenco in priskrbeli denar za izdajo prvih slovenskih knjig. Laško je edino slovensko mesto z dvema ulicama, ki se imenujeta po Primožu Trubarju. Zgodba o Mihaelu Tifernusu, ki so ga meščani rešili pred ugrabitvijo Turkov, ki so iz njega hoteli napraviti janičarja, postal pa je pomemben evropskih teolog in filozof, se sliši kot legenda. Tomaž Majcen, kustus muzeja Laško, pa nam jo predstavlja kot zgodovinsko dejstvo, o katerem je v Laškem predaval zgodovinar dr. Igor Grdina.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Sloveniji nujno potrebujemo neodvisno ustanovo, v kateri bodo strokovnjaki s področja okolja, prehrane, zdravstva in tehnologije in ki bodo načrtovali smernice za varno prehrano.
Center Noordung v Vitanju, ki ga je pred več kot štirimi leti država prevzela od prvotnih ustanoviteljev, so vsebinsko prenovili. Zadnji posegi, ko so prvič po desetih letih od izgradnje zapolnili prav vse hodnike večkrat arhitekturno nagrajene stavbe, so stali 180 tisoč evrov.
Ana Đurić Konstrakta je srbska pevka, ki ji je pred tedni z nastopom na pesmi Evrovizije, ne le na Balkanu, uspelo sprožiti pravo euforijo. Na koncu je osvojila peto mesto, a njena pesem In corpore sano je postala viralna. Na evrovizijski oder je namesto blišča in poskakovanja vrnila umetnost, uspelo ji je, kar politikom že dolge ni – združila je Srbe, celotno območje nekdanje Jugoslavije in kar na evrovizijskem odru odprla vrsto družbenih vprašanj.
S Koncertom za človeka in gozd Zemlje želi društvo Drevo sozvočja opozoriti na pretirano sečno gozdov na Madagaskarju, kjer je ostalo le še 10 % deževnega gozda. O pomenu gozdov, razmerah na Madagaskarju, aktivnostih društva in koncertu izvemo več od Malale Tine Rakoto Serban.
Avstrija 1. julija uvaja nov davek na fosilna goriva, ki bo zvišal cene bencina, dizla, zemeljskega plina in kurilnega olja, prebivalci pa bodo dobili v zameno nekakšen podnebni bonus, v višini 200 evrov, razen na Dunaju, kjer bo ta bonus znašal 100 evrov. Okoljevarstvenik Štefan Merkač takšnim rešitvam ni naklonjen. Prepričan je, da bi morali sprejeti odločnejše ukrepe, čas se namreč izteka, čeprav sam, kot pravi, ostaja optimist. Kot član koroških Zelenih je bil v prejšnji deželni vladi, med letoma 2013 in 18, zadolžen za izvedbo ambicioznega energetskega načrta, s katerim naj bi korenito zmanjšali izpuste tologrednih plinov. Na naslednjih deželnih volitvah se Zeleni niso več uvrstili v deželni zbor, kakšna pa je bila usoda eneretskega načrta? O tem sva se s Štefanom Merkačem pogovarjala včeraj popoldne v Šmihelu pri Pliberku. Nad nama so se zbirali črni oblaki, veter se je krepil in narava nama je jasno sporočala, kaj se nam obeta v prihodnje. IN kako je zdaj z ambicioznim energetskim načrtom, sprejetim pred 9 leti?
Danes se začenja festival Parada ponosa, ki je festival LGBTQ+ kulture z izrazito politično noto, ki se zaključi z vsakoletno Parado ponosa, ki je protestni shod po ljubljanskih ulicah. Zaključil se bo z javno predstavitvijo političnih zahtev, ki jih naslovijo na nosilce politične in družbene moči, na institucije in tudi na širšo družbo. Festival je namenjen tudi zasedbi javnega prostora in predstavitvi življenja in dela LGBTQ+ oseb. O tem smo se pogovarjali s Simono Muršec, predsednico društva Parada ponosa in s Katjo Štefanec, vodjo mladinskega programa, ki je zadolžena tudi za odnose z javnostmi.
Ob praznovanju rojstnega dne in platinastega jubileja britanske kraljice Elizabete nas je zanimalo, kaj Britancem pomeni kraljica, kako si lahko razlagamo navdušenje množic nad platinasto obletnico, kako Britanci praznujejo to obletnico in seveda tudi, kakšen je resničen vpliv kraljice v Združenem kraljestvu. O tem smo se pogovarjali s Slovenkama, ki sta tesno povezani z britanskim otokom; s prevajalko in sodno tolmačko Evelino Ferrar iz Oxforda, ki je tudi dejavna članica odbora skrbnikov Britansko slovenskega društva in z rojalistko Mojco Masterl Štefanič iz Kočevja, Slovenko, ki je prava britanska patriotka in se je nad britansko kraljevo družino navduševala že v otroštvu ter zaradi princese Diane vpisala študij anglistike.
Pred dobrim tednom je v Grčiji oz. njenem vzhodnem delu, na polotoku Halkídika, potekalo srečanje predstavnikov slovenskih in grških čebelarjev. Namen seveda izmenjava izkušenj, dobrih praks in vzpostavitev nadaljnjega sodelovanja. Njihovo srečanje je spremljala Andreja Čokl, ki je bila na nek način tudi pobudnica tovrstnega sodelovanja.
To soboto bomo zaznamovali dan slovenskega krvodajalstva. Kako pomembno je krvodajalstvo za nemoteno preskrbo s krvjo, dokazuje zgodba o reševanju 21-letnega Siniše Milunovića iz Kočevja, ki je pri opravljanju krovskih del padel s strehe in se pri tem tako hudo poškodoval, da je zaradi krvavitev notranjih organov potreboval skoraj 100 litrov krvi. Za tolikšno količino krvi je bilo potrebno darovanje krvi 200 darovalcev. Zgodba se je srečno končala tudi zaradi odličnega delovanja vseh služb in zdravstvenih delavcev, ki so sodelovali pri reševanju. Več o sami nesreči in pomenu krvodajalstva pa v prispevku Lucije Dimnik Rikić
Zaživela je prva platforma za iskanje dela za upokojence Slovenija je odslej bogatejša za prvo stičišče starejših, ki želijo še naprej delati in podjetij ter fizičnih oseb, ki potrebujejo zanesljive in izkušene delavce. Nahaja se na spletnem naslovu www.Seniordela.si. Gre torej za ena izmed prvih platform v Evropi, specializiranih za povezovanje ponudnikov dela in dela ter vključenosti željnih seniorjev. Več o tem v nadaljevnaju v studiu pozdravljam Mitja Pajek, ustanovitelj SeniorDela.si in Andreja Kočar Pečnik, soustanoviteljica platforme za iskanje dela.
Prvi teden v juniju je že tradicionalno namenjen ozaveščanju videčih o potrebah in prilagoditvah, pa tudi o težavah, s katerimi se srečujejo slepi in slabovidni v vsakdanjih situacijah. Te jim v vsakdanjem zasebnem, poklicnem in javnem življenju povzročajo vrsto izzivov, ki pa jih je v razumevajoči in odprti družbi največkrat mogoče močno omiliti oziroma odpraviti, so zapisali v poslanici Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije. Teden slepih bo v znamenju kulture. Prispevek Petre Medved.
Prvi junij je svetovni dan ozaveščanja o narcistični zlorabi in je namenjen tudi okrepitvi prepoznavanja in ozaveščanja o posledicah narcistične osebnostne motnje. Močno izražene narcistične osebnostne poteze so odkrito večvredno vedenje, razvrednotenje drugih, manipulativnost, ukazovalnost. Dolgotrajna zveza z osebo z izraženimi tovrstnimi potezami pa lahko privede do sindroma narcistične zlorabe. Zakaj družba takšno obnašanje celo spodbuja in zakaj je veliko narcisov v politiki in na vodilnih položajih?
Na Radiu Slovenija smo s prireditvijo zabeležili prenovo skrivnostnega klavirja Bösendorfer, ki je dolga leta sameval, prekrit s plahto v radijskem studiu. Projekt prenove je potekal pod okriljem našega tretjega radijskega programa ARS. Klavir, ki so ga izdelali leta 1927, je poseben, tudi zato, ker ima 4 tipke več kot običajni klavir. Na klavir, ki je bil takrat v klavrnem stanju, je leta 2011 slučajno naletel skladatelj, aranžer in pianist Gregor Strniša. Začel je raziskovati njegov izvor, lastništvo in tej, že kar detektivski zgodbi, lahko sledimo v njegovih esejih.
Neveljaven email naslov