Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo bo letos za subvencioniranje električnih koles namenilo 4 milijone evrov. Subvencije naj bi bile na voljo že junija, pri čemer bo država prispevala 30 odstotkov prodajne cene kolesa. Številni projekt ministrstva pozdravljajo, se pa ob njem pojavljajo tudi vprašanja. Na nekatera je skušal odgovoriti Andrej Klemenc, ustanovni član ljubljanske in slovenske kolesarske mreže ter Društva električnih kolesarjev Slovenije. Povabilo za sodelovanje v oddaji smo najprej posredovali pristojnemu ministrstvu, ki pa je sporočilo, da za pripravo na pogovor o tej temi potrebuje mesec dni.
FOTO: Pixabay
4538 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo bo letos za subvencioniranje električnih koles namenilo 4 milijone evrov. Subvencije naj bi bile na voljo že junija, pri čemer bo država prispevala 30 odstotkov prodajne cene kolesa. Številni projekt ministrstva pozdravljajo, se pa ob njem pojavljajo tudi vprašanja. Na nekatera je skušal odgovoriti Andrej Klemenc, ustanovni član ljubljanske in slovenske kolesarske mreže ter Društva električnih kolesarjev Slovenije. Povabilo za sodelovanje v oddaji smo najprej posredovali pristojnemu ministrstvu, ki pa je sporočilo, da za pripravo na pogovor o tej temi potrebuje mesec dni.
FOTO: Pixabay
V Stockholmu so danes razglasili Nobelove nagrajence za fiziko. Letošnji prejemniki najprestižnejše nagrade za področje fizike so pomembno prispevali k razumevanju zgradbe vesolja in našega mesta v njem, so izpostavili v obrazložitvi nagrade. Polovico nagrade bo decembra na slavnostni podelitvi v Stockholmu prejel kanadsko ameriški kozmolog James Peebles, ki velja za enega ključnih utemeljiteljev kozmologije, vede o razvoju vesolja. Seznam njegovih znanstvenih dosežkov je dolg in osupljiv. Med drugim je pojasnil nastanek kemijskih elementov, mikrovalovno sevanje ozračja in temno snov. Za drugi del nagrade bi lahko rekli, da se umešča v linijo Kopernika in Galileja. Leta 1995 sta Švicarja Michel Mayor in Didier Queloz sta odkrila prvi eksoplanet, ki kroži okoli soncu podobne zvezde. Šlo je za Jupitru podoben planet, ki svojo zvezdo 51 Pegaza, ki je oddaljena 50 svetlobnih let od zemlje, obkroži v štirih dneh. Danes poznamo že 4118 eksoplanetov, ki krožijo okoli 3063 zvezd. Foto: NASA, ESA, and G. Bacon (STScI)
Kot je znano je vlada sprejela predlog pokojninske zakonodaje. Tega mora zdaj potrditi še državni zbor. Kdaj se upokojiti pred ali po novem letu? Generalni direktor zavoda Marijan Papež odgovarja: "Vsekakor po novem letu. Če se moški odloča med decembrom in januarjem, naj se upokoji januarja, takrat bodo zanj veljali novi, višji odmerni odstotki. Enako velja za ženske, ki imajo vsaj enega otroka."
Letošnjo Nobelovo nagrado za medicino prejmejo Američana William G. Kaelin in Gregg L. Semenza ter Britanec Peter J. Ratcliffe za pionirska odkritja, kako celice občutijo kisik in se mu prilagajajo, je danes v Stockholmu sporočil inštitut Karolinska. Omenjeno odkritje je osrednjega pomena pri številnih boleznih, med drugim pri raku in anemiji ter pri metabolizmu, razvoju zarodka in imunskih odzivih. Kot so sporočili z inštituta, so letošnji Nobelovi nagrajenci izjemno prispevali k področju fiziologije in tlakovali pot novim, obetavnim strategijam za boj s temi boleznimi. Helena Lovinčič.
Na ministrstvu za kulturo, kjer vodijo razvid medijev, predlagajo, da vpis v razvid ne bi bil več pogoj za začetek delovanja medija. Postal naj bi uradna evidenca, s katero bi bila zagotovljena transparentnost podatkov o medijih. Razvid medijev, v katerega je trenutno vpisanih več kot dva tisoč medijev, je precej zapuščen, a za pozornega bralca še vedno vznemirljivo uvodno čtivo o tem, kako zelo različne medije imamo v Sloveniji, kdo so njihovi izdajatelji, odgovorne osebe in kdo lastniki. Podatki o lastnikih so v razvidu najbolj pomanjkljivi, čeprav bi nam o medijih povedali največ. Pod zaporedno številko 1958 je v razvid vpisana Metina lista. »To je medij za ljudi širokih pogledov in aktivnega duha,« pravi Nataša Briški, ustanoviteljica in urednica, ki dodaja: »Metina lista je majhen medij, a vpliven.« Generalni direktor RTV Slovenija Igor Kadunc pa razlaga vlogo javnega servisa: »Radiotelevizija Slovenija je daleč največji in najpomembnejši medij v Sloveniji.« Medijski prostor mora biti raznolik, raznovrsten in pluralen. Tatjana Pirc je v razvidu medijev izbrala dva, največjega in enega najmanjših, ter njunima predstavnikoma zastavila pet vprašanj. Na vprašanja sta odgovarjala Nataša Briški, ustanoviteljica in urednica Metine lista, in Igor Kadunc, generalni direktor RTV Slovenija.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Krompir danes predstavlja četrto najpomembnejšo hranilno rastlino na svetu, več pojemo le pšenice, riža in koruze. V Peruju, od koder krompir izvira, ga poznajo že 7000 let, pri nas se je uveljavil šele v 18. stoletju. A od takrat redko mine kosilo brez te poljščine. In če Perujci poznajo kar 3.000 vrst krompirja in praznujejo celo nacionalni dan krompirja, se lahko tudi Slovenci pohvalimo s številnimi sortami in svetovnim prvenstvom v pripravi praženega krompirja. Kljub temu za največje “krompirjevce” veljajo Belorusi, saj ga največ pojedo, pridelajo pa ga največ Kitajci. Nedeljsko jutro na Prvem smo namenili njegovemu veličanstvu - krompirju!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ob svetovnem dnevu cerebralne paralize, ki ga sicer zaznamujemo v nedeljo, so svoja vrata že danes odprli Centri Sonček po vsej Sloveniji. Pripravili so številne dejavnosti, predvsem pa bo dan namenjen ozaveščanju o cerebralni paralizi in zavzemanju za takšno skupnost, ki bo te ljudi sprejemala brez predsodkov. Cerebralna paraliza je najpogostejša razvojna motnja v otroštvu. Gre za motnjo gibanja in drže, ki je posledica nenapredujoče poškodbe možganov v zgodnjem obdobju življenja. Posledice te možganske okvare so trajne. Prispevek Petre Medved. Foto: Arhiv Zveze Sonček.
Na samem vrhu seznama prednostnih nalog prihodnje Evropske komisije stoji okoljska politika. Unija ne skriva ambicije, da bi v prihodnjih treh desetletjih postala prva podnebno nevtralna celina, za dosego tega cilja pa bodo potrebne bistvene spremembe. Nova komisija se bo projekta lotila z novim evropskim zelenim dogovorom, ki bo pokazal, v kolikšni meri bodo vsi ostali politični projekti podrejeni zahtevam strožjih okoljskih standardov. Luka Robida se je o prihodnosti evropske podnebne politike na kratko pogovoril z dr. Danijelom Crnčecem s Katedre za mednarodne odnose ljubljanske Fakultete za družbene vede.
Jutri se začenja se Evropski teden programiranja, ki že od leta 2013 dviguje digitalno pismenost med mladimi. V tem času je en teden prerasel v dva, evropski projekt se je razširil na 70 držav z vsega sveta. Letos je poudarek na celostni digitalni vzgoji, preseči želijo poučevanje osnovnih veščin programiranja. V kreativnem centru Poligon v Ljubljani bo Code Week Slovenija s partnerji jutri izvedel več brezplačnih dejavnosti in s tem celodnevnim dogodkom uradno otvoril Evropski teden programiranja pri nas. Urška Henigman je ambasadorko evropskega tedna programiranja Katjo Koren Ošljak vprašala, kaj se bo jutri dogajalo v Poligonu. Več informacij o brezplačnih delavnicah najdete na codeweek.si/otvoritev2019/, kjer so tudi prijavnice za udeležbo na brezplačnih delavnicah. Sicer pa Teden programiranja vse do 20-ega oktobra po vsej Sloveniji, med dogodki tudi prvič praznik programiranja v Novi Gorici in digitalna vzgoja za romske otroke v Prekmurju.
Zadnjo pravljico v okviru projekta Lahko noč, otroci! Dobro jutro, čustva! je v neposrednem avdio in video prenosu iz radijskega studia 26 interpretiral dramski igralec Jurij Souček.
V tem tednu spremljamo študijski proces študentov s posebnimi potrebami. Daša Peperko je študirala na Fakulteti za zdravstvene vede v Novem mestu, smer zdravstvena nega. Zdaj piše diplomsko nalogo z naslovom Algoritem oživljanja prilagojen za gluhe in naglušne. Po opravljeni diplomi bo imela naziv diplomirana medicinska sestra. Kot gluha študentka je imela kar nekaj težav pri študiju, je povedala Petri Medved. Njen govor je tolmačila tolmačka za slovenski znakovni jezik Nataša Kordiš.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Dr. Peter Kraljič, svetovalec in strokovnjak za prestrukturiranje, je od 1982 zasedal direktorski položaj v globalni svetovalni družbi McKinsey. Leta 1983 je v ugledni harvardski publikaciji objavil matriko nabave in oskrbne verige, s tem pa postavil dobaviteljsko stroko na svetovni zemljevid ekonomije. Zdaj je upokojen, večino časa preživi v Nemčiji.
V tem tednu spremljamo študijski proces študentov s posebnimi potrebami. Danes bomo spoznali 23-letnega Matica. Po končani gimnaziji se je odločil nadaljevati šolanje na Fakulteti za varnostne vede v Ljubljani. Ko je bil še dijak, je zaradi disleksije zaprosil za poseben status, po vstopu na fakulteto pa tega ni storil. Prispevek sta pripravili Katja Podgoršek in Petra Medved.
V Sloveniji ima otroke 6 % študentov, kar je pod evropskim povprečjem, ki se je ustavilo pri 10 %.
Na dveh točkah se je v minulih dneh zedinila praktično vsa Slovenija, a če smo nekako že navajeni, da nas povežejo uspehi športnikov, je tokrat vzporedno tekla še ena akcija, ki je združila vso slovensko javnost. Gre za akcijo zbiranja sredstev za zdravljenje še ne dveletnega Krisa Zudicha, ki ima redko in najhujšo obliko bolezni - spinalno mišične atrofije. In čeprav je bil cilj pobudnikov in organizatorjev akcije - Palčica Pomagalčica in dobrodelni škratki – zbrati 2,3 mio €, kolikor naj bi skupaj stalo najdražje zdravilo na svetu in zdravljenje v ZDA, je bila vsota presežena najmanj za tretjino. Takšen odziv je več kot presenetil organizatorje in osrečil starša malega Krisa, ki upata, da mu bo zdravilo, ki je za zdaj registrirano le v ZDA, pomagalo. Ostanek denarja pa bodo namenili za pomoč drugim otrokom z redkimi boleznimi. Tudi ta akcija je dokazala, kot že mnoge doslej, da smo Slovenci srčni in solidarni in smo sposobni stopiti skupaj, ko je to potrebno. To je pomembno tudi širše, pravi predsednica Slovenske filantropije dr. Anica Mikuš Kos. Tak odziv ljudi nam daje kot posameznikom tudi občutek varnosti, saj vemo, da ne bomo ostali sami če bomo potrebovali pomoč, poleg tega pa nas navdaja s ponosom, da smo člani take skupnosti.
V tem tednu na Prvem predstavljamo študente s posebnimi potrebami. Ti študenti za lažje usklajevanje študijskih obveznosti potrebujejo posebno obravnavo in prilagojen študijski proces. Danes pa vam predstavljamo Mašo Pupaher 23-letno absolventko dodiplomskega študija psihologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Kljub slepoti je tutorka študentom s posebnimi potrebami, je pa tudi članica Komisije za študente s posebnim statusom Univerze v Ljubljani. Za Mašo je zelo pomembno, da ne poudarja slepote, ampak to, da je predvsem študentka. Prispevek sta pripravili Katja Podgoršek in Petra Medved.
Hormonska kontracepcija in kondom sta še vedno najpopularnejša načina zaščite pred nezaželeno nosečnostjo med mladimi. V zadnjih dveh desetletjih se je na trgu pojavilo več različnih oblik hormonske kontracepcije, tudi v obliki obližev in hormonskih obročkov, ki so pripomogli k možnosti večje izbire med uporabnicami. Kljub zagotovilom ginekologov in ginekologinj, da kontracepcijske tablete načeloma ne škodujejo in da so stranski učinki redki, se veliko deklet in žensk sreča s stranskimi učinki ali celo hujšimi posledicami zaradi kontracepcije. Pred odločitvijo za hormonsko kontracepcijo je pomembno, da se uporabnica z ginekologom posvetuje z možnimi neželenimi stranskimi učinki in se v prvih mesecih uporabe opazuje ter beleži nenavadne pojave, ki jih pred jemanjem pri sebi ni opazila.
Neveljaven email naslov