Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Eno od področij z močnim razvojnim potencialom je pri nas – poleg na primer farmacije in robotike - tudi vesoljska industrija. Pomemben korak h krepitvi sektorja je polnopravna včlanitev Slovenije v Evropsko vesoljsko agencijo ESA, kjer podjetja in raziskovalne institucije že skoraj desetletje koristijo prednosti pridruženega članstva. Pobudo za sklenitev pristopnega sporazuma z ESA sta vlada in parlament potrdila pred prazniki. S tem naj bi še dodatno spodbudili inovacije in tehnološki razvoj ter ustvarjanje novih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo. O prednostih in obveznostih članstva smo se pogovarjali z vodjo Slovenske vesoljske pisarne Tanjo Permozer.
4541 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Eno od področij z močnim razvojnim potencialom je pri nas – poleg na primer farmacije in robotike - tudi vesoljska industrija. Pomemben korak h krepitvi sektorja je polnopravna včlanitev Slovenije v Evropsko vesoljsko agencijo ESA, kjer podjetja in raziskovalne institucije že skoraj desetletje koristijo prednosti pridruženega članstva. Pobudo za sklenitev pristopnega sporazuma z ESA sta vlada in parlament potrdila pred prazniki. S tem naj bi še dodatno spodbudili inovacije in tehnološki razvoj ter ustvarjanje novih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo. O prednostih in obveznostih članstva smo se pogovarjali z vodjo Slovenske vesoljske pisarne Tanjo Permozer.
Žafran iz dežele Abruci velja za najboljšega in najdražjega na svetu – da je res »drag kot žafran«, pa dokazuje njegova cena: 20 tisoč evrov za kilogram. Vas Civitaretenga, ki jo je obiskal naš rimski dopisnik, leži na robu 800 metrov visoke planote pod vršaci Gran Sassa. Žafran s polj v okolici italijanskega mesta L'Aquila pobirajo med oktobrom in novembrom.
Današnji uporabnik računalnika ima odprtih veliko računov in profilov na različnih internetnih straneh in storitvah. Če želimo, jih lahko onesposobimo in pobrišemo. Kaj pa se zgodi z našimi profili in podatki, ko umremo? Socialna družbena omrežja se počasi spreminjajo tudi v spletno omrežje spominskih plošč. Analiza, ki jo je pripravil Oxfordski internetni inštitut napoveduje, da bodo na Facebooku v roku 50 let pokojni po številu že prehiteli žive uporabnike. Po besedah Filipa Dobranića iz Inštituta Danes je nov dan, lahko profil pokojnega uporabnika že primerjamo s spominsko ploščo na pokopališču. Z njim se je pogovarjal Marko Rozman.
Ob Dnevu reformacije smo pred mikrofon povabili dobrega poznavalca življenja in delovanja našega najpomembnejšega protestantskega pridigarja in avtorja Primoža Trubarja dr. Zvoneta Štrublja, sicer izseljeniškega katoliškega duhovnika. Predstavil bo predvsem Trubarjeve poglede na krščansko vero, na tedanji humanizem in reformacijo. Trubar je v veliki večini sledil pogledom Martina Luthra in se z njim strinjal tudi glede razmer v tedanji družbi. V svojem zgodnjem obdobju pa je upošteval tudi zamisli nekaterih drugih reformističnih mislecev.
Mojca Delač je z radijskim mikrofonom Prvega obiskala Trubarjevo domačijo na Rašici pri Velikih Laščah. Tam sta se z gospo Barbaro Pečnik, ki skrbi za Trubarjevo domačijo oz. programe, ki se na njej izvajajo, vrnili v čase, ko je na tem pomembnem križpotju živel reformator in oče slovenskega knjižnega jezika.
28 % mladostnikov poroča o doživljanju vsaj dveh psihosomatskih simptomov na teden, pri 9 % mladostnikov pa je izražena velika verjetnost za prisotnost klinično pomembnih duševnih težav, pove poročilo Nacionalnega inštituta za javno zdravje o duševnem zdravju otrok in mladostnikov v Sloveniji. Čeprav celostne slike nimamo, saj mladi velikokrat ne povedo o svojih stiskah, teh ne opazimo ali nočemo opaziti tudi odrasli, če pa jih, je vprašljiva tudi dostopnost do strokovne pomoči, so zaskrbljujoči tudi nekateri drugi podatki. V obdobju od leta 2008 do leta 2015 se je število prvih obiskov otrok in mladostnikov v javni zdravstveni mreži zaradi duševnih in vedenjskih motenj izrazito povečalo, na primarni ravni za 26 %, na sekundarni pa za 70 %. Več pa Špela Šebenik.
Južna Amerika ni tako pogosto v ospredju medijske pozornosti kot drugi deli sveta. Še največkrat slišimo o zaostrenih razmerah v Venezueli, tamkajšnji humanitarni krizi in množičnem izseljevanju njenih prebivalcev. V minulih tednih pa so pozornost pritegnili tudi množični protivladni protesti v Čilu, ki sicer velja za najbolj razvito in gospodarsko uspešno latinskoameriško državo. Pred dnevi se je v prestolnici Santiago zbralo kar milijon Čilencev, nezadovoljnih zaradi življenjskih razmer in vse večje družbene neenakosti. Gospodarska in finančna kriza je na volitvah pred dvema dnevoma odnesla tudi dozdajšnjega argentinskega predsednika Mauricia Macrija, na oblast so se vrnili peronisti z novim voditeljem Albertom Fernandezom. O dogajanju v omenjenih državah in v Južni Ameriki nasploh se je z novinarjem in publicistom, poznavalcem Latinske Amerike Markom Jenšterletom pogovarjal Blaž Ermenc.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so danes predstavili izsledke mednarodne raziskave 2018 – Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju med mladostniki v Sloveniji. Gre za e-publikacijo, ki prinaša vpogled v stanje leta 2018 na področju zdravja in z zdravjem povezanimi vedenji med slovenskimi 11-, 13-, 15- in 17-letniki. Raziskava se izvaja vsaka 4 leta zdaj že v 49 državah.
Slovenci smo zelo visoko na lestvici prodanih in porabljenih nagrobnih sveč – četudi se poraba iz leta v leto zmanjšuje. Lani smo jih porabili slabih šest tisoč ton, od tega je bilo iz v ta namen postavljenih zabojnikov prevzetih dva tisoč ton. Ob neuspešnem iskanju izvajalca odvoza in predelave po interventnem zakonu jih na odvoz še zmeraj čaka okoli 650 ton. V Sloveniji sta sicer registrirana dva zbiralca odpadnih nagrobnih sveč in dva predelovalca, vendar eden od njiju ne deluje več. O tem, zakaj je ta način počastitve spomina na umrle tako okolju neprijazen in kakšne so alternative, se je Erna Strniša pogovarjala s Katjo Sreš iz društva Ekologi brez meja.
Projekt Izboljšanje kakovosti sodstva je v Oslu na Norveškem prejel najvišjo nagrado, kristalno tehtnico sodstva, ki jo podeljujeta Svet Evrope in Evropska komisija. O tem se je Cirila Štuber pogovarjala z vrhovno sodnico Nino Betetto.
Smrt človeka, zaradi katerega je bilo prelite toliko krvi, je zmaga. Ali z besedami republikanskega senatorja Lindseyja Grahama, za katere senator misli, da jih morajo izreči tudi demokrati: »Dobro opravljeno, gospod predsednik.« Zgodba Donalda Trumpa je premočrtna: kalifat je poražen, izpolnjene so obljube o umiku ameriških vojakov iz Sirije, rešena je zadrega s taktičnimi zavezniki Kurdi, dolgoletni zavezniki Turki so zadovoljeni in zdaj še smrt voditelja teroristov. Popolno, bi rekel predsednik Trump, edinstveno. Z ubojem al-Bagdadija je Trump učinkovito utišal kritike njegove politike do Sirije iz republikanskih vrst in obenem dal grenko lekcijo demokratom v trenutku, ko ga želijo odpoklicati. Sirija je prinesla prvo razpoko v republikansko varnostno obzidje okrog predsednika in kaže, da je razpoka sanirana. Za Washington ni tako zelo pomembno, da so stvari na terenu, predvsem tujem, drugačne od uradnih razlag. Gre predvsem, čeprav ne zmeraj, za instrumentalizacijo tujine za dosego notranjepolitičnih ciljev. Tisti, ki bo v tem trenutku opozarjal, da so na Bližnjem vzhodu, kjer sta zdaj na potezi predvsem Turčija in Rusija, s slednjo tudi Iran, ZDA potegnile kratko, bo ožigosan za dlakocepskega nasprotnika Donalda Trumpa. Bo kar držala metafora enega od ameriških kolegov: Donald Trump je kot sončev mrk. Če strmiš vanj, si v nevarnosti, da oslepiš. Če pa opazuješ njegov vpliv na okolico, vidiš obrise klasične republikanske, konservativne agende, zaradi katere je bil Donald Trump izvoljen in bo morda še enkrat. Smrt al-Bagdadija, pa če je še tako pomembna, je zgolj kamenček v mozaiku, ki se imenuje »Najprej Amerika, America First.«
Jutranji pogovor s posebnim poročevalcem iz Londona Adrijanom Bakičem.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Na vrhu slovenskega podjetja, največjega po prihodkih, se je ta teden zgodila rošada. Od poslovodenja Petrola so se poslovili predsednik uprave Tomaž Berločnik in člana uprave Rok Vodnik ter Igor Stebernak. Razlog? Ne nepravilnosti, osebno okoriščenje, škodovanje družbi ali slabi rezultati, pač pa razhod z nadzornim svetom zaradi strateških načrtov. Zato je rošada dvignila veliko obrvi.
Z iznajdbo računalnika je človek računanje prepustil strojem. Njihova hitrost in zmogljivost je za zdaj omejena z binarnim zapisovanjem informacij v bite – 0 ali 1. Kvantni bit ali kubit pa s kvantno superpozicijo informacijo lahko zapisuje tudi kot 0 in 1. Računska moč z dodajanjem kubitov pri kvantnem mikroprocesorju torej narašča eksponentno in ne linearno kot pri klasičnem. Kvantni računalnik probleme rešuje vzporedno in ne zaporedno. Ameriški tehnološki velikan Google je z objavo znanstvenega članka v reviji nature razkril, da mu je uspel tako imenovani kvantni preboj. V nekaj minutah so izvedli računsko operacijo, ki je sodobna tehnologija ne bi mogla v 10 tisoč letih. V IBM-u tem trditvam nasprotujejo, njihov klasični računalnik bi tak izračun - pravijo - s pravim algoritmom opravil v nekaj dneh. O razvoju kvantnih računalnikov in Googlovi inovaciji se je Urška Henigman pogovarjala s prof. dr. Draganom Mihajlovićem vodjem raziskovalnega odseka Kompleksne snovi na Inštitutu Jožef Štefan.
Prihodni petek se bo po 8-ih letih s položaja prvega moža Evropske centralne banke poslovil Mario Draghi. Nasledila ga bo nekdanja direktorica Mednarodnega denarnega sklada Christine Lagarde. Kakšno zapuščino za seboj pušča Draghi in po čem si ga bomo najbolj zapomnili? Urška Jereb s sogovornikoma: nekdanjim guvernerjem Francetom Arharjem in ekonomistom Mojmirjem Mrakom
V rubriko Po Sloveniji z dopisniki se nam je oglasil Valter Pregelj. Sprehodili smo se po Leonardovi poti v Vipavski dolini, pogovarjali o akciji drevo za Cerje, hrib, kjer je avgusta v požaru zgorelo prek 80 hektarjev gozda in drugega rastja, med drugim pa tudi o problematiki brezdomstva na Goriškem.
V Ljubljani potekajo dunajski dnevi. Dunaj že deseto leto zapored velja za najboljše mesto za bivanje na svetu. Predstavili so dobre prakse s področja krožnega gospodarstva, preprečevanja prekomernega turizma in preprečevanja nasilja nad ženskami. Ljubljano je prvič obiskal tudi župan Dunaja dr. Michael Ludwig.
V Psihiatrični bolnišnici Idrija je tretjina hospitaliziranih bolnikov starejših od 61 let. Znotraj te skupine jih ima polovica psihične in vedenjske motnje zaradi napredovane demence in po bolnišničnem zdravljenju potrebujejo namestitev v socialno-varstveni ustanovi. Če te namestitve ni mogoče dobiti, pacientu uredijo podaljšano zdravljenje. To pa močno bremeni njihov posteljni fond. Prispevek Nine Brus.
Na obisku v Sloveniji se je mudila profesorica doktorica Kim Binsted, vodilna raziskovalka na programu HI-SEAS, ki ga financira Nasa. Trenutno je zaposlena tudi kot znanstvena sodelavka AAAS-ja za znanstveno in tehnološko politiko v pisarni senatorja v Beli hiši v Washingtonu. Na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani je predavala o razvoju umetne inteligence, po predavanju pa se je Urška Henigman z njo pogovarjala o izzivih razvoja te tehnologije.
Ko se je že zdelo, da je trgovanje z osebnimi podatki zahvaljujoč striktni zakonodaji in dobremu nadzoru zajezeno, se nam je oglasil poslušalec iz Prekmurja, ki je po obisku zdravstvene ustanove dobil ponudbo podjetja, ki se ukvarja z izterjavo odškodnine po nezgodah. Takoj je pomislil na zlorabo osebnih podatkov, ki bi jih morala varovati ambulanta, ki ji jih je v dobri veri zaupal. Ker je podobne zgodbe slišal tudi od svojih znancev, je informacije o tem posredoval tudi nam.
Neveljaven email naslov