Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Od danes pa vse do nedelje bo potekal tradicionalni že 25. Nacionalni teden prostovoljstva. Na različnih dogodkih, ki bodo potekali po vsej državi, bodo prostovoljske organizacije predstavile svoje delo in tudi možnosti vključevanja v prostovoljstvo. Namen Nacionalnega tedna prostovoljstva je ozaveščanje javnosti o pomenu in vlogi prostovoljstva. Več o dogodku in tudi o tem, kaj prostovoljstvo nudi prostovoljcem in kaj celotni družbi pa v pogovoru s Tjašo Arko, vodjo programske enote Prostovoljstvo pri Slovenski filantropiji.
4536 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Od danes pa vse do nedelje bo potekal tradicionalni že 25. Nacionalni teden prostovoljstva. Na različnih dogodkih, ki bodo potekali po vsej državi, bodo prostovoljske organizacije predstavile svoje delo in tudi možnosti vključevanja v prostovoljstvo. Namen Nacionalnega tedna prostovoljstva je ozaveščanje javnosti o pomenu in vlogi prostovoljstva. Več o dogodku in tudi o tem, kaj prostovoljstvo nudi prostovoljcem in kaj celotni družbi pa v pogovoru s Tjašo Arko, vodjo programske enote Prostovoljstvo pri Slovenski filantropiji.
Mineva 21 let od tragedije v Kaprunu v Avstriji, ko je v vagonu zobate železnice izbruhnil požar v katerem je umrlo 155 ljudi. To pa še zdaleč ni edina tragedija na smučišču. Dobri dve leti pred nesrečo v Avstriji pa se je nerazumljiva tragedija odvijala na italijanskem smučišču Cavalese. 3. februarja 1998 je ameriško vojno letalo letelo nedovoljeno nizko in hitro ter pri tem pretrgalo nosilni kabel žičnice. Ravno takrat so se smučarji z gondolo vračali s smučišča. Umrlo je 20 ljudi.
Gibanje za pitno vodo je danes začelo kampanjo za zagotovitev pitne vode v Anhovem, kjer se že več kot 40 let pogosto dogajajo ekološke nesreče. Inštitut 8. marec, ki je del gibanja, opozarja, da je v današnjem času nesprejemljivo, da ljudje zbolevajo zaradi vode, ki jo pijejo. Narava in vodni viri v Anhovem so sicer stalna žrtev različnih nesreč, ki so se dogajale predvsem v tamkajšnji proizvodnji. Najodmevnejša se je zgodila minulo leto, ko je podjetje Eternit z industrjskimi odplakami onesnažilo pitno vodo. V Gibanju za pitno vodo so zato poiskali rešitev. Težavo s pitno vodo bi lahko rešili s sredstvi iz državnega proračuna za leti 2022 in 2023, ki ga bodo poslanci sprejemali prihodnji teden.
Veliko moških si novembra pušča rasti brke, da bi opozorili na raka prostate in mod, ki sta najpogostejša raka pri moških. Pripadniki gibanja Movember, ki se je leta 2003 začelo v Avstraliji, tako enajsti mesec v letu pozivajo moške, naj vsaj enkrat na leto opravijo pregled pri urologu, da bi pravočasno odkrili morebitna rakava obolenja. Stroka pa poziva, naj se moški udeležujejo presajalnih testov. O rakih pri moških smo se pogovarjali s podpredsednico Društva onkoloških bolnikov Slovenije Bredo Brezovar Goljar.
Dopoldne sta prestižno nagrado Evropskega parlamenta Državljan Evrope 2021 prejela Kristina Modic in prof. dr. Samo Zver za solidarnost in vseevropski zdravstveni napredek bolnikov z rakom. Z uspešnimi akcijami, strokovno komunikacijo in empatijo že vrsto let skrbita za moderno zdravljenje hematoloških bolnikov. Povezala sta slovenske strokovnjake in znanstvenike ter osveščata o pomenu pravočasne dostopnosti zdravljenja za vse.
Geodetski inštitut Slovenije od leta 2016 izvaja vseslovenski projekt Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi, ki ga financira ministrstvo za infrastrukturo, katerega cilj je zagotavljanje mobilnosti ranljivih skupin v Sloveniji, in sicer slepim in slabovidnim, gluhim in naglušnim, gibalno oviranim in starejšim. Kot partner v projektu sodeluje Beletrina, ki skrbi za spletno dostopnost. Več o projektu, v katerem sodeluje več kot 40 občin, pa v prispevku Petre Medved.
Karantena predstavljala obdobje, ki je in bo morda tudi v prihodnosti vplivala na obstoj marsikaterega para. Že pred letom in pol smo se spraševali o tej tematiki. Odvetnica Sabina Mikulin iz odvetniške pisarne Mikulin je maja lani opažala, da so se od začetka razglasitve epidemije bistveno povečala vprašanja v povezavi z delitvijo premoženja med zakoncema. Poklicali smo jo in preverili, kakšno pa je stanje danes.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Najprej so bili večerni klepeti, javni dogodki, ki so se začeli pred 16timi leti. Kot marsikaj drugega, je koronavirus to prekinil. Nataša se je lotila knjige. Pripravila je izbor Izolank in Izolanov, njihove strnjene portrete, ki odslikavajo ne le njihova življenja, ampak tudi zanimivosti in intimnosti, ki tekstu dodajo poseben čar. Ob prebiranju teh portretov se vprašaš, ali si sploh pozoren na ljudi, ki živijo okrog tebe. Ali znaš razbrati dragocenosti in posebnosti, ki se skrivajo v ljudeh in zaradi katerih so kraji in mesta taki, kot so. Nataši je to gotovo uspelo.
Najprej so bili večerni klepeti, javni dogodki, ki so se začeli pred 16timi leti. Kot marsikaj drugega, je koronavirus to prekinil. Nataša se je lotila knjige. Pripravila je izbor Izolank in Izolanov, njihove strnjene portrete, ki odslikavajo ne le njihova življenja, ampak tudi zanimivosti in intimnosti, ki tekstu dodajo poseben čar. Ob prebiranju teh portretov se vprašaš, ali si sploh pozoren na ljudi, ki živijo okrog tebe. Ali znaš razbrati dragocenosti in posebnosti, ki se skrivajo v ljudeh in zaradi katerih so kraji in mesta taki, kot so. Nataši je to gotovo uspelo.
»Vzačetki je bila Beseda« - takole se glasi začetek Janezovega Evangelija, ki je v prvem slovenskem prevodu Biblije izpod peresa protestantskega teologa Jurija Dalmatina izšel leta 1583. To je bil le eden od velikih mejnikov, ki so jih v oblikovanju slovenskega knjižnega jezika postavili protestantski pisci druge polovice 16. stoletja. V samo nekaj desetletjih so namreč slovenščini kot povsem ljudskemu, govorjenemu jeziku, priskrbeli knjižno obliko, slovnico, pisavo in vso potrebno terminologijo, da se je lahko kljub maloštevilnosti svojih govorcev pri prevodu Svetega pisma, nastanku prve slovnice in celo slovarja prehitela marsikatere bolj množično govorjene jezike. No, čeprav spisi in prevodi naših protestantskih piscev predstavljajo same začetke zapisane slovenščine, pa se je naš jezik pred slabimi 500 leti vendarle nekoliko razlikoval od današnjega. Prav o tem, kakšna je bila knjižna slovenščina 16. stoletja, kdo jo je sploh lahko bral ter iz kakšnih vzgibov so jo tukajšnji protestantski pisci začeli zapisovati, smo se ob tokratnem dnevu reformacije pogovarjali z jezikoslovko dr. Andrejo Legan Ravnikar, soavtorico Slovarja slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, začetek katerega je nedavno izšel pri Založbi ZRC SAZU in nam kot prvi razlagalni zgodovinski slovar slovenskega jezika prinaša podroben vpogled tako v oblikovne kot v pomenske plati besedišča tistega časa. Prispevek je pripravila Alja Zore.
Na Prvem je bilo jutro dvojno slavnostno, ne samo, ker danes RTV Slovenija, ker mineva 93 let od začetka rednega radijskega delovana, ampak tudi, ker smo obeležili 300 dopolnjenih oddaj redne tedenske oddaje Možgani na dlani. Vse je že ujeto in zabeleženo na spletni strani Prvega, vabljeni pa tudi, da sodelujete v nagradne igri na naši Facebook strani. Prvi, ki je sodeloval v oddaji Možgani na dlani pa je bil oftalmolog, prof. dr. Marko Hawlina, ki nas je 1. oktobra leta 2015 odpeljal v svet fosfenov. To je tista igra svetlobe, ki se zgodi- ko zapremo oči. In kot smo se naučili, se pojavljajo v več oblikah, na nek način pa gre za »pravo malo igro med mrežnico in možgani«. Avtorica oddaje, Mojca Delač, je prof. dr. Marka Hawlino z radijskim mikrofonom ob okrogli obletnici oddaje ponovno obiskala na Očesni kliniki v Ljubljani.
Danes je več kot 25.000 prebivalk in prebivalcev Slovenije okuženih z novim koronavirusom. Epidemija se ne umirja, prav nasprotno; kljub temu se zanimanje za cepljenje ni povečalo. Mnogi se sprašujejo: Zakaj za covidom zbolevajo tudi cepljeni? Ali se potem cepljenje sploh splača? Kaj se je zgodilo v Izraelu, kjer so septembra doživeli eksplozijo novih okužb, kljub 65 odstotni precepljenosti prebivalstva? To so vprašanja, ki jih je Iztok Konc postavil infektologu Andreju Trampužu, ki dela v ugledni berlinski Kliniki Charite. Dr. Trampuž svetuje: »Cepite se, cepite se, cepite se.« Foto: Andrej Trampuž
93 let Radia Slovenija praznujemo danes, 28. oktobra leta 1928 je takratni Radio Ljubljana prvič poslal v svet slovensko besedo in pesem, kar je predstavljalo novo poglavje v zgodovini Slovencev in slovenstva. O sedanjosti in prihodnosti radia, predvsem pa Prvega, smo govorili z odgovornim urednikom Prvega-informativnega program Radia Slovenija. Z Danijelom Poslekom se je pogovarjala Andreja Čokl.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ljudje iščemo različne navdihe za potovanja: naj bo to na spletu, med znanci in sorodniki, med priporočili različnih medijev ali pa v knjigah. Morda bo kdo zamisli poiskal tudi v najnovejši knjigi prof. dr. Terryja Stevensa. Priznani profesor, mednarodni turistični svetovalec in strokovnjak za razvoj destinacij je v knjigo z naslovom Wish You Were Here – Europe: the stories behind 50 of Europe’s great destinations - po slovenski Želim, da bi bili tu – Evropa: zgodbe 50 velikih evropskih destinacij - uvrstil sedem slovenskih destinacij – Bled, Bohinj, Ljubljano, dolino Soče, Goriška brda, Podčetrtek in Rogaško Slatino. Avtor je tudi lanski prejemnik naziva ambasador slovenskega turizma 2020, ki ga podeljuje STO. Z njim se je pogovarjala Tina Lamovšek.
Ko govorimo o zdravju in zdravstvu, je v ospredju covid-19; okuženi, hospitalizirani in skrb zanje. Zdaj pa o posledicah oziroma okoliščinah, ki se kažejo v vseh delih zdravstvenega sistema. Če smo bolni, pa to ni covid-19, je naš dostop do zdravnika otežen. Telefonske zveze pregorevajo, stik z zdravnikom pa je najpogosteje kar prek telefona ali elektronske pošte. V medijih beležimo primere, ko je edini stik z zdravnikom lahko le na urgenci. Slišali smo za velenjski primer - otroke vozijo na urgenco, saj pediatra niti priklicati ne morejo. Čakalne dobe otrok na ortodontske storitve ponekod trajajo 9 let. V Celjskem zdravstvenem domu že 5 mesecev ortodontskih storitev sploh ne izvajajo. Vse več je napotitev v zasebni sektor, kjer je storitve treba plačati iz svojega žepa. Čakalne vrste v javnem zdravstvu so dejstvo, covid-19 pa je še dodatno razgalil problem hudega pomanjkanja kadrov. Že samo v Ljubljani je brez izbranega osebnega zdravnika 14 tisoč ljudi.
Le malokdo izmed več kot 900 ljudi, ki so si 23. oktobra leta 2002 v moskovsko gledališče Dubrovka prišli ogledati priljubljeni muzikal, si je predstavljal, da ga bo v naslednjih dneh čakala nepopisna groza ugrabitve. Drama se je vlekla dva dni in tri noči, ko je je bilo naposled konec, je krvni davek terjal življenja 131 talcev in 40 ugrabiteljev.
Ob evropskem dnevu pravosodja so slovenski notarji brezplačno svetovali parom glede premoženjsko-pravnih razmerij. Več v pogovoru z Jolando Lebar.
Leto se počasi le izteka, s tem pa bo kmalu tudi konec možnosti koriščenja turističnih bonov. Kaj to pomeni za slovenski turizem prihodnje leto? Tega turistični deležniki ne vedo, vedo pa, česa si želijo: ponuditi gostu butičnost. In da je prihodnost turizma v prepletu digitalizacije, aktivnega oddiha in gastronomije. Na študijski turi po Beli krajini, Kočevskem in Ljubljani, ki jo je organizirala STO, je bila Tina Lamovšek. Foto: Tina Lamovšek
Danes je evropski dan gluhoslepih. Gluhoslepota je samostojna invalidnost, ki izhaja iz hkratne okvare sluha in vida in vpliva na sporazumevanje, dostop do informacij, orientacijo, sposobnost prostega ter varnega gibanja ter na družabno življenje posameznika. Današnji dan je priložnost za ozaveščanje družbe o potrebah ljudi z gluhoslepoto in njihovih sposobnostih. Javnosti se bodo predstavili na novi spletni strani s svojimi deli in s tem dokazali, kaj zmorejo in znajo. Ob tej priložnosti je Petra Medved pred mikrofon povabila sekretarko Združenja gluhoslepih Slovenije Dlan Simono Gerenčer.
Neveljaven email naslov