Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Otroško in mladinsko petje imata v naši RTV hiši dolgo tradicijo, vse od petdesetih let prejšnjega stoletja. Vsako sezono s svojimi posnetki bogatita nacionalni zvočni arhiv in pa radijske in televizijske programe ter koncertne sporede, posnetki zborov pa so del šolskega sistema in zbora dajeta zgled osnovnošolskemu petju v Sloveniji. Da bi se prepevanje slišalo tudi v prihodnosti, je potrebno zbora vsako leto osvežiti z novimi močmi. Zato med svoje vrste vabijo nove pevke in pevce, ki lahko postanejo del zborovske tradicije na RTV Slovenija.
V Otroški pevski zbor vabimo otroke, stare od 7 do 11 let, pripravijo naj pesem v slovenskem jeziku. Avdicija bo v ponedeljek, 2. in sredo, 4. septembra od 16. ure na Radiu Slovenija. Vse podatke in spletni prijavni obrazec najdete na strani zbori.rtvslo.si.
V Mladinski pevski zbor pa vabimo fante in dekleta med 12. in 16. letom starosti, pripravijo naj pesem v slovenskem jeziku – 4. septembra od 17.45 in 9. septembra od 17. ure na Radiu Slovenija.
Podrobnosti izveste na povezavi: https://zbori.rtvslo.si/
4536 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Otroško in mladinsko petje imata v naši RTV hiši dolgo tradicijo, vse od petdesetih let prejšnjega stoletja. Vsako sezono s svojimi posnetki bogatita nacionalni zvočni arhiv in pa radijske in televizijske programe ter koncertne sporede, posnetki zborov pa so del šolskega sistema in zbora dajeta zgled osnovnošolskemu petju v Sloveniji. Da bi se prepevanje slišalo tudi v prihodnosti, je potrebno zbora vsako leto osvežiti z novimi močmi. Zato med svoje vrste vabijo nove pevke in pevce, ki lahko postanejo del zborovske tradicije na RTV Slovenija.
V Otroški pevski zbor vabimo otroke, stare od 7 do 11 let, pripravijo naj pesem v slovenskem jeziku. Avdicija bo v ponedeljek, 2. in sredo, 4. septembra od 16. ure na Radiu Slovenija. Vse podatke in spletni prijavni obrazec najdete na strani zbori.rtvslo.si.
V Mladinski pevski zbor pa vabimo fante in dekleta med 12. in 16. letom starosti, pripravijo naj pesem v slovenskem jeziku – 4. septembra od 17.45 in 9. septembra od 17. ure na Radiu Slovenija.
Podrobnosti izveste na povezavi: https://zbori.rtvslo.si/
Zaradi hitrega naraščanja števila okužb z novim koronavirusom, so v večjem delu Slovenije maske obvezne tako v zaprtih javnih prostorih kot tudi na prostem. Nekateri smo se mask že navadili, drugi se nanje šele privajajo. Skrbi jih, ali bodo kljub maskam lahko dihali. Ali bodo dobili dovolj kisika, ali jim morda grozi zastrupitev z izdihanim ogljikovim dioksidom? Kaj drži? Katere skrbi so upravičene, katere pa odveč? Iztok Konc se je obrnil na strokovnjaka zdravnika internista prof. dr. Uroša Kavčiča z Medicinske fakultete v Ljubljani. Foto: Engin_Akyurt/ Pixabay
Od danes poteka pouk za učence od 6. razreda naprej in za dijake na daljavo. Za zdaj velja, da bo pouk na daljavo potekal ta teden, prihodnji teden sledijo enotedenske, t.i. krompirjeve počitnice, ob koncu katerih naj bi bilo znano, kako naprej.
Preverili smo, kaj slaba epidemiološka slika v državi pomeni za delovanje javne zobozdravstvene mreže, ki se je spomladi hitro odzvala z zapiranjem dejavnosti za nenujne zobozdravstvene storitve in vzpostavitvijo tako imenovanih nujnih vstopnih točk. O aktualnih razmerah je spregovoril predsednikom Odbora za zobozdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije, Krunoslav Pavlović. Z njim se je pogovarjala Mojca Delač.
Znanstveniki pospešeno iščejo cepivo proti koronavirusu. Rusija je pred nekaj dnevi odobrila že drugo cepivo in napoveduje, da bo v prihodnjem mesecu razdelila okrog 10 milijonov odmerkov prvega od teh cepiv, poimenovanega Sputnik 5. Znanstveniki sicer opozarjajo, da Rusija prehiteva, saj pri izdelavi cepiv niso bili upoštevani vsi varstveni standardi, ki veljajo po svetu. »Zelo pomembno je, da je pri razvoju cepiv na prvem mestu varnost,« poudarja doktor Borut Štrukelj, profesor na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani, ki sodeluje pri izdelavi cepiva skupaj s Kemijskim inštitutom.
Vrnitev Srednjeevropske univerze, ki jo je v ustanovil ameriški poslovnež madžarskega rodu George Soros, iz Dunaja v madžarsko prestolnico je malo verjetna, čeprav je Sodišče Evropske unije pred kratkim razsodilo, da madžarski zakon o visokem šolstvu iz leta 2017 krši evropsko pravo. O usodi Srednjeevropske univerze, ki je dvignila veliko prahu tudi v Bruslju, se je Sandra Krišelj pogovarjala z direktorjem tamkajšnjega doktorskega programa za zgodovino Laszlom Kontlerjem, pa tudi o pritiskih madžarske vlade na izobraževalni sistem ter reševanju koronavirusne krize. Zaradi razsodbe sodišča EU mora vlada v Budimpešti odpraviti nezakonitosti, sicer ji grozi finančna kazen Evropske komisije. Ministrica za pravosodje je dejala, da bo Madžarska spoštovala sodbo, a tako, da bo to v interesu madžarskega naroda.
Danes je začelo delovati drugo nacionalno digitalno omrežje DAB+. Pred štirimi leti je v Sloveniji začelo delovati prvo digitalno radijsko omrežje, preko katerega oddajamo 4 nacionalne radijske programe: program , ki ga pravkar poslušate, torej Prvi, Val 202, ARS in Radio SI, ter 15 komercialnih postaj. Od aprila letos deluje lokalno DAB+ omrežje za območje Ljubljane in širše okolice, zdaj pa je, kot rečeno, vzpostavljeno še eno za celotno Slovenijo.
Trajnost je smer, v katero si Slovenija že leta prizadeva, da bi šla. Njen trud in delo pa opazijo tudi v tujini. Mednarodna organizacija Green Destinations je tako letos med 100 najbolj trajnostne destinacije na svetu uvrstila tudi 9 slovenskih: Bled, Brda, Dolina Soče, Kočevsko, Ljubljano, Logarsko dolino-Solčavsko, Miren, Kras, Podčetrtek in Rogaško Slatino. Gre tudi za destinacije, ki so nosilke zlatega znaka Slovenia Green v okviru Zelene sheme slovenskega turizma. A komu so sploh namenjene uvrstitve na takšnih seznamih, kot je 100 najbolj trajnostnih destinacij na svetu? Zgolj destinacijam kot priznanju za dobro delo ali morda tudi turistom v »oporo«, kam iti? Tina Lamovšek se je pogovarjala z Emilom Juvanom s katedre za trajnostni razvoj destinacij fakultete za turistične študije – Turistica. Foto: BoBo
Od polnoči bo omejeno zbiranje na 10 ljudi. V regijah, ki so zaradi števila okužb na rdečem seznamu, je zbiranje popolnoma prepovedano. Prebivalcem iz rdečih regij bo prepovedan prehod v druge regije. Katere so izjeme za prehajanje? S katerim dokumentom ali dokazilom je mogoče prehajati v druge regije? Na ta in vaša vprašanja je odgovarjal mag. Lado Bradač, direktor direktorata za policijo in druge varnostne naloge na Ministrstvu za notranje zadeve.
15. oktobra obeležujemo svetovni dan hoje. Hoja je izjemnega pomena za vse generacije, poudarjajo strokovnjaki, in pozitivno vpliva tako na zdravstveno kot psihično stanje posameznika. V času, ko se odsvetuje rekreacija v zaprtih prostorih, je lahko hoja v naravi dobra izbira, pravi izr. prof. dr. Blaž Mavčič, ortoped in Medicinskega centra Barsos.
Pogovor o smrti še danes obvladuje strah in takšnemu občutku se raje umaknemo. V Slovenskem društvu hospic, ki že 25 let skrbi za fizične, psihosocialne in duhovne potrebe umirajočih bolnikov ter daje oporo svojcem, si prizadevajo, da umirajoči zadnje obdobje življenja preživijo pomirjeni s samim seboj in svojimi bližnjimi. Letos, ob 25-letnici delovanja, opozarjajo na pravico do poslovitve od umrle osebe - možnost dostojne poslovitve v obdobju virusne epidemije. O njihovem poslanstvu se je Petra Medved pogovarjala s predsednico Društva Renato Jakob Roban.
Če želimo do leta 2050 doseči podnebno nevtralnost, se bomo morali lotiti celovitega prestrukturiranja energetskega sistema in opustiti premog, rešiti bo treba tudi dilemo okrog nadaljnje rabe jedrske energije.
Zaradi zaostrovanja epidemiološke situacije v državi, se več kot polovica upravičencev turističnih bonov najverjetneje upravičeno sprašuje, ali bodo bone lahko vnovčili do konca leta. Na gospodarskem ministrstvu namreč za zdaj o podaljšanju roka za njihovo uporabo ne razmišljajo. S tem vprašanjem se bodo ukvarjali po jesenskih počitnicah, ko bo epidemiološka slika bolj jasna. Sicer pa se v zvezi s turističnimi boni pojavljajo tudi zlorabe; od kraj do fiktivnih vnovčevanj.
V času koronakrize je pred letošnjo zimsko sezono odprtih mnogo vprašanj.
Nobelova nagrajenca za ekonomijo sta Američana Paul R. Milgrom in Robert Wilson za prispevek na področju TEORIJE DRAŽB in izuma novih formatov dražb.
Prejšnjo sredo je vlada sprejela nov ukrep v boju proti širjenju virusa SARS-COV-2. Ob vhodu v večstanovanjske hiše in dvigala so morali upravniki zgradb namestiti razpršilnike z razkužili. Več o tem v pogovoru z Borutom Okretičem, direktorjem Zbornice za poslovanje z nepremičninami.
Modra 3D boginja je navdušila spletno občinstvo revije Cake Masters, ki je med 450 tortami z vsega sveta za najlepšo izglasovalo torto Eve Klinc. Čeprav hladnejše zunanje temperature velikokrat poskrbijo za višjo temperaturo v domači pečici, se verjetno ravno izdelave Neytiri ne boste lotili, zanjo je Eva porabila kar 70 ur. Za ljubitelje čokolade tudi okus takšnih kreacij ni kompromis.
Smo v Svetovnem tednu vesolja. Da bo čas med 4. in 10. oktobrom po svetu namenjen ozaveščanju in izobraževanju o vesolju, oziroma o prispevku razvoja znanosti in tehnologije, je Generalna skupščina Združenih narodov določila decembra leta 1999. 4. oktobra leta 1957 je bil v vesolje izstreljen prvi umetni satelit Sputnik I. in prav pomenu satelitov je posvečen tudi letošnji svetovni teden vesolja. Maruška Strah je izvršna direktorica nevladne organizacije »World space week«, s sedežem na Dunaju, katere osrednji cilj in poslanstvo je približevanje znanosti o vesolju ljudem. V tem, zanje seveda prav posebnem tednu, jo je ob obisku rodne domovine pred mikrofon povabila Mojca Delač.
Plebiscit je odločil tudi o tem, da so koroški Slovenci leta 1938 postali državljani nemškega nacističnega rajha, ki je načrtoval tudi dokončno rešitev slovanskega vprašanja, kar je sicer manj znano kot zgodba o dokončni rešitvi judovskega vprašanja. Projekt, znan kot Generalplan Ost, je predvideval izgon več kot 30 milijonov Slovanov daleč na Vzhod, a ga zaradi potreb po aktivnem prebivalstvu zaradi druge svetovne vojne niso uresničili. Ena zadnjih preselitev – sicer v Nemčijo – pa je doletela več sto Slovencev, obdobje nacizma pa je tudi sicer zaznamovalo življenje koroških prebivalcev slovenskega rodu. Prispevek Polone Balantič.
Letošnjo Nobelovo nagrado za mir prejme Svetovni program za hrano in sicer zlasti za prizadevanja za boj proti lakoti. Podatki kažejo, da se lakota v svetu še povečuje, čeprav pzoizvodnja hrane po drugi strani presega povpraševanje in v razvitem svetu veliko hrane zavržemo. Najhuje je na območjih konfliktov, dodatno je k poslabšanju razmer prispevala pandemija bolezni kovid-19. Zato ima izbor letošnjega nagrajenca zelo pomembno sporočilo, je Špeli Novak povedala doktorica Maja Bučar s Fakultete za družbene vede.
Kako pojasnjevati zgodovinske dogodke manj izključujoče? Odgovor na to vprašanje ponuja zbornik z naslovom 'Spominske kulture na obmejnem območju'. Nastal je ob 100. obletnici koroškega plebiscita, izdala pa ga je celovška Mohorjeva. Dvojezično nemško slovensko delo je namenjeno predvsem učiteljem in profesorjem zgodovine na obeh straneh meje, vendar pa ne le njim. Več o zgodovini, njeni interpretaciji ter čezmejni spominski kulturi pripoveduje dr. Daniel Wutti, eden od avtorjev zbornika.
Neveljaven email naslov