Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prvi dan pouka se danes začenja za 192.774 osnovnošolcev, od tega je 20.173 prvošolcev (v lanskem šolskem letu jih je bilo 550 več - 20.716), srednje šole pa so vrata odprle za okoli 84 tisoč dijakov. Novo šolsko leto ni nekaj posebnega le za učence, ki se v šolske klopi vračajo po dveh mesecih počitnic, letos ga gotovo z resnostjo in zanimanjem pričakujejo tudi vodstva šol in učitelji. Kar nekaj novosti je v šolskem letu, tudi za učence, zato se je Ekipa Prvega odpravila do ene od šol v bližini Ljubljane. Špela Šebenik.
4536 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Prvi dan pouka se danes začenja za 192.774 osnovnošolcev, od tega je 20.173 prvošolcev (v lanskem šolskem letu jih je bilo 550 več - 20.716), srednje šole pa so vrata odprle za okoli 84 tisoč dijakov. Novo šolsko leto ni nekaj posebnega le za učence, ki se v šolske klopi vračajo po dveh mesecih počitnic, letos ga gotovo z resnostjo in zanimanjem pričakujejo tudi vodstva šol in učitelji. Kar nekaj novosti je v šolskem letu, tudi za učence, zato se je Ekipa Prvega odpravila do ene od šol v bližini Ljubljane. Špela Šebenik.
V Ljubljani danes poteka Karierni sejem z geslom "Polje, kdo bo tebe ljubil" in izraža skrb za prihodnost dela v hitro spreminjajočem se svetu. V Sloveniji namreč beležimo vedno večje pomanjkanje delovne sile, trenutno je največje povpraševanje po delavcih v gradbeništvu, predelovalnih dejavnostih, zdravstvu in socialnem varstvu. Karierni sejem je v prestolnico privabil 113 razstavljalcev. Sejem je obiskala Lana Furlan.
Mladinska zveza Brez izgovora je dostopnost alkoholnih in tobačnih izdelkov preverjala z metodo skrivnega nakupovanja, pri kateri mladoletna oseba skuša kupiti alkoholno pijačo oziroma tobačni izdelek. Raziskava je pokazala, da bi več kot 60 % sodelujočih mladih brez težav izvedlo nakup alkoholne pijače, nekoliko spodbudnejši so rezultati pri tobačnih izdelkih. Podobno ugotavljajo tudi pri Zvezi potrošnikov Slovenije, kjer kot posebej problematične izpostavljajo nakupe prek spleta.
Napnite ušesa! Pričenja se 17. festival Godibodi, namenjen promociji nove kakovostne slovenske glasbe. Letos se prvič odvija v Cankarjevem domu, kjer se predstavljajo štiri zasedbe: Hostnik pa Krečič, Kiki, Belin in Nakána. Festival je pred 16 leti nastal kot platforma za predstavljanje novih glasbenih izdaj založbe Celinka, ki jih je do danes že preko 200 – in tudi vsi letošnji nastopajoči na oder Kluba Cankarjevega doma prinašajo vsak svojo svežo glasbeno izdajo. O festivalu Godibodi nam na Prvem spregovori njegov umetniški vodja Janez Dovč.
Po veliki vodni ujmi avgusta lani je država skoraj tisoč podjetjem in 7500 lastnikom poškodovanih stanovanj izplačala predplačila sredstev za pomoč pri nujnih obnovitvenih delih. Zdaj morajo pristojnim ministrstvom posredovati dokazila o obnovi, da jim bodo dokončno odmerili višino sredstev, ki jim pripadajo. V obeh primerih so postopki dolgotrajni predvsem zaradi razčiščevanja o tem, kaj so upravičeni stroški in katera dokazila je treba priložiti.
Ženske na kmetijah imajo posebno poslanstvo, delujejo tako v dobro družbe, podeželja, celo ohranjajo dediščino, so prostovoljke in še marsikaj. Vsako leto že 21 let razglasijo kmetico leta. Letos je ta naziv prejela Marjana Kogelnik s kmetije Klančnik pri Dravogradu. Kmetija je tako velika, da obiskovalce po njej popeljejo kar z vlakcem. Kmetica leta pa je kot vse dozdajšnje kmetice izjemna ženska. Obiskala jo je Metka Pirc, ki je skušala tudi razvozlati, kaj je na Koroškem takega, da od tam prihaja že kar pet kmetic leta.
Inštitut za slavistiko na celovški Univerzi Alpe Adria bo prihodnje leto praznoval 50-letnico delovanja. S svojimi študijskimi programi slovenščine, tako na pedagoški kot nepedagoški smeri, pa skrbi tudi za izobrazbo usposobljenih profesoric in profesorjev slovenskega jezika. Teh na avstrijskem Koroškem primanjkuje. Kako poteka študij na slovenistiki, kdo se nanj vpiše in zakaj, pojasnjujejo namestnica vodje Inštituta prof. dr. Tatjana Vučajnk ter študentke Klavdija Kajtna, Lara Žnidar in Tina Matovič. Bodo po končanem študiju ostale v Avstriji in pomagale koroškim Slovencem?
Magdalena Kulnik je bila septembra letos za dve leti imenovana na mesto ravnateljice Slovenske gimnazije v Celovcu, ki je za ohranjanje slovenščine in slovenskega izročila izjemno pomembna. V Celovcu deluje že od leta 1957. Mlajša »sestra«, Dvojezična trgovska akademija, pa pod svoje okrilje mlade sprejema od leta 1990, zadnjih 11 let pa je njen ravnatelj Hans Pogelschek. Obe šoli delujeta pod skupno streho, ravnateljica in ravnatelj pa sta nam zaupala, da tudi sicer odlično sodelujeta. Srečala sta se tudi pred radijskim mikrofonom v osončenem začasnem studiu na Janežičevem trgu v Celovcu. O vlogi obeh izobraževalnih ustanov, o vpisu, programu ter popotnici, ki jo mladi ob formalni izobrazbi dobijo v teh letih, sta spregovorila v pogovoru z Mojco Delač.
V terenskem studiu Prvega v Celovcu so se naši ekipi pridružili tudi tukajšnji medijski ustvarjalci, predstavniki vseh glavnih medijev koroških Slovencev. Ponudbo posameznega medija ter izzive, s katerimi se pri svojem delu srečujejo, so nam predstavili Mateja Rihter, glavna urednica slovenskega cerkvenega tednika Nedelja, Sebastjan Trampusch, glavni urednik slovenskega tednika Novice, Gabriel Lipuš, poslovodja Radia Agora in Marjan Velik, glavni urednik slovenskega programa ORF.
Ob prihodu v središče Celovca, na križišču Viktringer Ringa in ceste 10. oktobra, nas pozdravi stavba Celovške Mohorjeve. Zgodovina založbe in stavbe, v kateri domuje, je polna preizkušenj tako kot celotna zgodovina koroških Slovencev. Palača, zgrajena 1893 in 94, je bila odraz pomembne vloge, ki jo je takrat imela založba, ustanovljena dobrih 40 let prej. Po koncu prve svetovne vojne je bila Celovška Mohorjeva prepovedana, zato je za slabo desetletje dejavnost preselila v Slovenijo. Leta 1940 so stavbo nacionalizirali, založba pa se je lahko vanjo vrnila šele leta 1955, ko so Mohorjevo hišo zapustile angleške zasedbene sile. Danes je v njej poleg založbe in knjigarne sedež več organizacij koroških Slovencev. Mohorjeva pa ima tam tudi zasebni vrtec in dvojezično ljudsko šolo. Kaj vse se dogaja v tej palači? Pridružite se nam na sprehodu po stavbi, ki je hkrati tudi sprehod skozi zgodovino koroških Slovencev in odraz njihove sedanjosti.
Že 17. leto Festival znanosti in umetnosti Hokus Pokus mlade znanstvenike privabi v prestolnico, natančneje v Pionirski dom. Letos v ospredje postavlja temo lastnosti snovi, vključuje pa interaktivne delavnice, izobraževalne vsebine in spremljevalni program. Hokus Pokus je danes popoldne namenjen tudi širši javnosti, vstop na festival pa je prost. Kaj se je v Pionirskem domu dogajalo včeraj, je preverila Lana Furlan.
Danes poteka zaključna konferenca evropskega projekta SELSI (Spoken Easy Language for Social Inclusion) z naslovom Tako lahko – Govorjeni lahki jezik za družbeno vključevanje, ki jo organizirata RTV Slovenija in Zavod RISA. Projekt združuje 7 organizacij partneric iz 5 držav – Italije, Litve, Latvije, Švedske in Slovenije ter spada na področje izobraževanja odraslih, v program Erasmus+. Sodelujoče organizacije so dve leti raziskovale in preizkušale načela lahkega govorjenega jezika ter pripravile smernice za strokovnjake, ki se z jezikovno komunikacijo ukvarjajo poklicno kot izobraževalci odraslih, novinarji in terapevti. Na RTV Slovenija informacije prilagajamo v dostopno obliko z namenom, da nas lahko spremlja čim širši krog poslušalcev, gledalcev in bralcev. Tako v teh dneh praznujemo tudi 10-letnico obstoja portala Dostopno.si. V več pa v prispevku Petre Medved.
V Posavju sobivajo z jedrsko elektrarno in zavedanjem o jedrski energiji že pet desetletij, ko so 1. decembra leta 1974 postavili temeljni kamen za Nuklearno elektrarno Krško. Ob jedrski elektrarni zadnje desetletje Posavci živijo tudi z zavedanjem, da bo tu še en jedrski objekt, odlagališče NSRAO, nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov, ki se trenutno gradi. Jek 2 bi bil naslednji tak objekt, zato v Posavju to sobivanje z jedrskimi objekti doživljajo nekoliko drugače kot na primer v Ljubljani.
Na Hrvaškem, ki je solastnica Jedrske elektrarne Krško, za zdaj sploh ni javne razprave o možni graditvi drugega bloka nuklearke. O posvetovalnem referendumu, na katerega se slovenski državljani odpravljamo novembra, se v tamkajšnjih medijih ne poroča. Zato pa razvoj dogodkov pozorno spremlja hrvaški strokovnjak za nuklearno energijo, znanstvenik Tonči Tadić, s katerim se je v Zagrebu pogovarjala naša dopisnica Tanja Borčić Bernard.
Jezikoslovci običajno ne pričakujejo, da bo njihovo delo uspešnica. Pri spletnem portalu Fran pa se je zgodilo ravno to. Pred desetimi leti njegovi snovalci niti približno niso pričakovali, da ga bo na dan obiskalo več kot 180.000 iskalcev besed s tako rekoč vsega sveta. Pred svetovnim dnevom slovarjev o Franovih uspehih z dr. Nino Ledinek in dr. Andrejem Perdihom, ki Frana spremljata od njegovih prvih korakov.
Današnji mednarodni dan bele palice je namenjen ozaveščanju o posebnih potrebah in željah ljudi, ki živijo s slepoto ali s slabovidnostjo. Slepi in slabovidni si pri vsakodnevnem življenju pomagajo z raznimi tehnikami in pripomočki, med katerimi je najbolj prepoznavna bela palica. Ta je poleg tega, da slepemu pomaga pri zaznavanju ovir med hojo, tudi simbol slepih in slabovidnih. Posebno pozornost danes namenjajo tudi brajevi pisavi oziroma brajici, saj slepi ob njeni pomoči berejo, zapisujejo in dostopajo do tiskanih virov. Prispevek Petre Medved.
Na to vprašanje so odgovorili letošnji Nobelovi nagrajenci za ekonomijo, in sicer ameriški profesorji: Daron Acemoglu, Simon Johnson in James A Robinson. Konkretno so raziskovali kako družbene institucije vplivajo na gospodarski razvoj in posledično na neenakost med državami.
Danes so v Centru Rog razglasili letošnje prejemnike in prejemnice Zoisovih in Puhovih nagrad in priznanj, najvišjih državnih nagrad za znanost in inovacije. Izmed šestdesetih prispelih vlog je komisija za Zoisove nagrade in priznanja izbrala 15 najbolj izstopajočih dogodkov. Med nagrajenci je letos 14 moških in 4 ženske.
Oktober je mesec ozaveščanja o ADHD. Kratica, prevedena iz angleščine, pomeni primanjkljaj pozornosti in motnjo hiperaktivnosti. Za otroke z ADHD je značilno, da ne morejo biti dlje časa pri miru, se težko osredotočijo na dejavnosti, jih težje dokončajo in lahko imajo tudi vedenjske težave. Po ocenah strokovnjakov ima ADHD približno 8 do 10 odstotkov šoloobveznih otrok. Posamezniki z ADHD imajo lahko številne talente in so na posameznih področjih lahko zelo uspešni. To dokazujejo tudi znane osebnosti iz sveta umetnosti in športa.
Izraelska vojska je minuli teden večkrat napadla položaje mirovne misije Združenih narodov na jugu Libanona - UNIFIL, ki jo je OZN pred 46 leti ustanovila z namenom nadzorovanja izraelskega umika iz južnega dela Libanona in zagotavljanja miru in varnosti. Danes izraelski premier Benjamina Netanjahuja celo poziva Združene narode, naj umaknejo mirovne sile z območja spopadaov, češ da enote UNIFIL služijo kot živi ščit Hezbolahu. Med letoma 2006 in 2023 je v tej mirovni misiji Svetovne organizacije, ki se imenuje »začasna«, četudi na območju vztraja že skoraj pol stoletja, sodelovala tudi Slovenska vojska. O izkušnjah iz Libanona pred zadnjo eskalacijo sovražnosti med Izraelom in Hezbolahom se je Aleš Kocjan pogovarjal s polkovnikom Franjem Lipovcem in podpolkovnico Nino Raduha, ki sta poveljevala vsak svojemu kontingentu v Libanonu. Podpolkovnica Raduha je bila celo prva poveljnica kontingenta v skoraj pol stoletni zgodovini UNIFIL-a.
V antičnih družbah in srednjem veku so bile igrače preproste in ročno izdelane. Večinoma so bile nevtralne in niso bile ločene glede na spol, čeprav so se pojavljale določene razlike. S pojavom masovne proizvodnje v času industrializacije so igrače postale bolj raznolike. V 20. stoletju so se te delitve še bolj utrdile. Danes so igrače večinoma strogo razdeljene po spolu ali pa so nevtralne. V naslednjih minutah o igračah in stereotipih, o aktualnem pop-up projektu, ki opozarja, da družba že v zgodnjem otroštvu usmerja deklice in dečke na področja, na katerih naj bi delali kot odrasli. Na kakšen način poteka predstavitev tega stanja v pogovoru z vodjo socialnega marketinga Iz principa Tanjo Rudolf Čenčič.
Neveljaven email naslov