Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Znano je, da imajo šole velike težave s pomanjkanjem kadrov. Premalo je učiteljev tako v osnovnih kot v srednjih šolah. Najbolj izrazito je pomanjkanje šolnikov s področja naravoslovja in matematike, tehničnih predmetov in informatike, primanjkuje pa tudi strokovnjakov za delo z otroki s posebnimi potrebami. In posledice? Na eni strani izgoreli zaposleni, na drugi pa slabša kakovost v izobraževalnem sistemu. Več v prispevku Urške Valjavec
4541 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Znano je, da imajo šole velike težave s pomanjkanjem kadrov. Premalo je učiteljev tako v osnovnih kot v srednjih šolah. Najbolj izrazito je pomanjkanje šolnikov s področja naravoslovja in matematike, tehničnih predmetov in informatike, primanjkuje pa tudi strokovnjakov za delo z otroki s posebnimi potrebami. In posledice? Na eni strani izgoreli zaposleni, na drugi pa slabša kakovost v izobraževalnem sistemu. Več v prispevku Urške Valjavec
O testnem poletu astronavtov, Douga Hurleya in Boba Behnkena, ki sta včeraj po dveh mesecih uspešno pristala v Mehiškem zalivu, najbrž ne bi veliko govorili, če ne bi vesoljcev tja prvič v zgodovini poneslo vesoljsko plovilo v lasti zasebnega podjetja. Podjetje SpaceX Falcon v lasti Elona Muska je nedavno v orbito poslalo več sto satelitov, čaka jih še deset tisoče. Ameriška NASA je od leta 2011 pa vse do maja za polete v vesolje najemala ruske satelite, kar ni bilo prav poceni, zato je k sodelovanju povabila zasebna podjetja. O spremembah, ki jih prinaša v raziskovanje vesolja zasebna iniciativa, se je Cirila Štuber pogovarjala z dr. Andrejo Gomboc, profesorico astronomije na Univerzi Nova Gorica.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
S Koroškega prek Mežiške doline in Celjskega do Domžal in okolice je divjalo sinočnje neurje, ki je naredilo ogromno škode. Na Koroškem še niso sanirali škode niti od prejšnjega neurja, pa imajo znova poškodovano cestno infrastrukturo in uničene poljščine. V Domžalah imajo ogromno škodo na stanovanjski infrastrukturi, kakšnih 300 objektov je poškodovanih. Gorenjska nevihta, ki je povzročila največjo škodo, je bila avtohtona, torej ni prišla iz Avstrije, pač pa je nastala nad Brnikom in se sprostila prek Domžal do Geosa, je povedal meteorolog Brane Gregorčič.
V Franciji nastaja največji fuzijski reaktor, ki ga bodo, če bo šlo vse po sreči, začeli uporabljati čez kakšnih pet let. O pomenu reaktorja in potencialih jedrske fuzije se je Mateja Železnikar pogovarjala z dr. Boštjanom Končarjem.
Slovenski turizem so ljudje, ki ga ustvarjajo in od njega živijo. Zadnjega pol leta niso ostali brez dohodkov le ponudniki turističnih namestitev, prevozniki, turistične agencije in zaposleni v pomožnih in vzporednih dejavnostih, pač pa tudi licencirani turistični vodniki. Podrobneje Tadeja Lukanc, bere Bernard Stramič.
Pandemija koronavirusa je vplivala tudi na delo humanitarcev – nekateri projekti so zaradi virusa ustavljeni, drugod sredstva preusmerjajo v zagotavljanje hrane, razkužil in drugih osnovnih pripomočkov. To velja tudi za Zavod Krog, v Sloveniji ustanovljeno mednarodno, neprofitno in nevladno organizacijo, ki deluje na področju človekovih pravic, humanitarnega dela, razvojnega sodelovanja in medkulturnega dialoga. S predstavnico zavoda Katjo Kumar se je o njihovih aktualnih projektih v Egiptu in Libanonu pogovarjala Andreja Gradišar.
Gasilske veselice po državi že od nekdaj predstavljajo del lokalne tradicije. Marsikje predstavljajo edini dogodek, ko se lahko krajani srečajo in poveselijo. Omenjeno še najbolj prihaja do izraza v letošnjem letu, ko so ali bodo odpovedana večina družabnih dogodkov. Organizatorji veselic opozarjajo na težke razmere v kateri so se znašli zaradi ukrepov širjenja koronavirusa. Društva bodo zaradi tega imela tudi manj denarja za nakup gasilske opreme. Posledice epidemije občutijo tudi glasbeniki, ki so bili primorani odpovedati številne koncerte. Med njimi je tudi ansambel Modrijani, ki je po podatkih združenja Sazas v zadnjih letih po številu nastopov na gasilskih veselicah, na prvem mestu. Več Marko Rozman.
Zaradi slabšega obiska tujcev, ki so bili v preteklih turističnih sezonah pogosti, tudi organizirani obiskovalci starih mest, je Združenje zgodovinskih mest s kampanjo »Moje mesto« za večji obisk priskočilo na pomoč sedemnajstim zgodovinskim mestom. Slovenska zgodovinska mesta skrivajo veliko priložnosti, a so včasih po krivici prezrta. Zato so se odločili za digitalno kampanjo, s katero nagovarjajo Slovence, naj del dopusta preživijo tudi v zgodovinskih mestih.
V zadnjih desetletjih so se vloge moških kot očetov bistveno spremenile. Vedno več se jih aktivno vključuje v družinsko življenje in odmika od tradicionalno predpisanih vlog. Sociologi govorijo o fenomenu novega očetovstva oziroma o novih skrbnih očetih.
Dejavno preživljanje prostega časa je v letošnjem letu, ki ga je zaznamovala bolezen covid 19, dobilo nov pomen. Ljudje iščejo različne kotičke Slovenije, kamor se lahko odpravijo hodit, kolesarit, sprehajat… Zdaj jim je na voljo nova spletna platforma Slovenia Outdoor, ki bo obiskovalki ali obiskovalcu pomagala pri tem, za kateri aktivni oddih v naravi v katerem koli delu leta naj se odloči, stran pa nudi tudi možnost rezervacije. Na predstavitvi omenjenega projekta na Krvavcu je bila Tina Lamovšek.
Zaradi večanja števila potrjenih primerov okužb v Sloveniji oziroma zaradi omejitve hitrega širjenja je Ministrstvo za zdravje RS že pred časom spremenilo odlok o začasni splošni omejitvi oz. prepovedi zbiranja ljudi. posledično so bili odpovedani številni dogodki po celi Sloveniji. Tudi sejmov. Preverili smo, kakšno je stanje pri treh največjih družbah, ki organizirajo največje sejme v državi.
Posledice pandemije covida 19 se močno poznajo tudi v turizmu na avstrijskem Koroškem. Zasedenost nastanitvenih kapacitet je nekoliko boljša v večjih turističnih središčih. Tako je trenutno največ gostov ob Vrbskem jezeru, nekoliko manj pa denimo na turističnih točkah, kot je cerkev Gospe Svete na Gosposvetskem polju. Petra Kos Gnamuš
Odkrivanje prezrtih delov prestolnice, kjer se skrivajo spomini nekdanjega brezdomca in nekdanjega odvisnika.
Letošnja planinska sezona je zaradi epidemioloških razmer drugačna kot smo jih bili vajeni, spremenila se je tudi struktura obiskovalcev gora. Zdaj odhajajo v gore obiskovalci, ki prej tega niso počeli. Zato gorski reševalci svetujejo še večjo previdnost in upoštevanje pravil za varno gibanje. Na prvem mestu sta: dobra priprava na turo in prav takšna telesna pripravljenost.. Gorski reševalci so imeli v zadnjih desetih dneh tudi po več posredovanj in reševanj na dan. Minuli konec tedna so posredovali osemkrat. Prispevek Aljane Jocif
Ob stalni potencialni nevarnosti okužbe s korona virusom se je povečala skrb za zdravje. Pomemben dejavnih zdravja je tudi hrana. Nekateri so zastoje pri transportu hrane v prvem valu epidemije povezovali s porastom okužb s salmonelo. Stališče pristojne evropske institucije Agencije za varnost hrane – EFSA – ki ga je objavila že na začetku pandemije je, da hrana ne predstavlja tveganja za Covid 19, je pa v teh razmerah še toliko bolj pomembna osebna higiena in higiena živil, v pogovoru z Jernejko Drolec pravi dr. Blaža Nahtigal, z EFSE informacijske točke za Slovenijo.
Najpogostejša tarča kibernetskih napadov so navadni uporabniki interneta in majhna podjetja. Prispevek Eve Lipovšek.
V obdobju epidemije koronavirusa so zelo dejavne humanitarne organizacije, ki stremijo k temu, da nihče ne ostane brez hrane, vode in strehe nad glavo. Kot poudarja generalni tajnik Slovenske karitas Peter Tomažič, se je število pomoči potrebnih v zadnjih mesecih povečalo od 5-10%. Že aprila je bilo rečeno, da je Rdeči križ Slovenije v obdobju epidemije za pomoč dodano zaprosilo več kot 1000 ljudi. Predsednica Rdečega Križa Slovenije Vesna Mikuž dodaja, da so aprila razdelili za tretjino več hrane kot lansko mesečno povprečje. Nevarnost za okužbo z novim koronavirusom imajo v mislih tudi organizatorji letovanj za otroke. Tako je prišlo do odpovedi nekaterih napovedanih letovanj. Generalna sekretarka na Zvezi prijateljev mladine Slovenije Breda Krašna dodaja, da nekatera društva in zveze po Sloveniji letovanja organizirajo že skoraj 30 let. Več Marko Rozman.
Ministrstvo za kulturo, ki ga vodi SDS-ov minister Vasko Simoniti, je v četrtek popoldne objavilo predloge sprememb treh medijskih zakonov, med njimi tudi zakona o Radioteleviziji Slovenija. Namen zakona z zgolj petdnevnim rokom razprave je vzeti sredstva RTV-ju, ki že tako beleži izgube zaradi vse večjih, od zunaj naloženih finančnih obremenitev. Koliko milijonov od 120-ih, kolikor znaša letni proračun, bi po zdaj veljavnem predlogu RTV izgubila? Kakšne bi bile posledice, čemu bi se morali odpovedati? In kaj reči o SDS-ovem vprašalniku, ki ljudi sprašuje, ali je RTV v času epidemije poročal v podporo vladi, pristransko ali nepristransko. To so vprašanja, ki smo jih zastavili generalnemu direktorju RTV Igorju Kaduncu. Z njim se je pogovarjala Maja Derčar. Najprej sledi odgovor na vprašanje, koliko bi torej javni medijski servis izgubil, če bi obveljali zdaj zasnovani medijski zakoni?
Glasba na radiu nas zbuja ob jutrih, krajša nam razdalje med vožnjo in nas povabi v svojo družbo ob večerih. Povezuje nas z bližnjimi in daljnimi kraji, z ljudmi, ki razmišljajo podobno ali drugače kot mi. Morda jo včasih jemljemo kot nekaj samoumevnega in se niti ne zavedamo, da kakovostna glasbena produkcija zahteva premišljeno in načrtno delovanje vseh vpletenih – tako ustvarjalcev kot vseh tistih, ki stojijo med njimi in poslušalci. Radio Slovenija, še pred njim pa Radio Ljubljana, v slovenskem prostoru že od samega začetka, od leta 1928, soustvarja našo glasbeno krajino. V skoraj stotih letih se je pred njegovimi mikrofoni zvrstilo nešteto ustvarjalcev iz vseh glasbenih zvrsti, še posebej pozorno pa se posveča slovenskim glasbenikom. Štiri od njih smo danes povabili v naše studie, da nam spregovorijo o svojih sodelovanjih z Radiem Slovenija. V Ljubljani sta se nam pridružila Vlado Kreslin in Sašo Avsenik, v regionalnem studiu v Novi Gorici je bil z nami Marko Vuksanović (Avtomobili), iz studia Radia Maribor pa se je oglasil Sebastijan Lukovnjak (Leonart).
Danes mineva sto let od požiga Narodnega doma v Trstu. Edina živa priča tega okrutnega dogodka, ki zaznamuje začetek fašistične dobe in z njo izgubo jezika, slovenske samobitnosti in dostojanstva, je skoraj sto sedemletni pisatelj Boris Pahor, ki je po vseh krivicah 20. stoletja, ki so jih doživeli Slovenci, postal kot pisatelj in človek pričevalec svojega časa in neumorni iskalec resnice. Več Neva Zajc.
Neveljaven email naslov