Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dokumentarec ob 50-letnici Vala 202, narejen v dveh delih, govori o dveh obdobjih Vala 202 in javnega radia. Prvo je obdobje Radia Ljubljane, socializma in demokratizacije, drugo pa era Radia Slovenija, čas samostojne države, tranzicije, komercializacije in digitalizacije. V dokumentarnem filmu ob 50-letnici Vala sodeluje 50 sogovornikov, nekdanjih in sedanjih Valovcev. In čeprav so imeli ti v 50letni zgodovini veliko nasprotnikov, je bil na njihovi strani vedno močan zaveznik: poslušalci. O spoštovanju do njih in o drugih spoznanjih se je z avtorjem Bojanom Krajncem pred sobotno premiero na prvem sporedu Televizije Slovenija pogovarjala Maja Ava Žiberna.
Pogovor z Bojanom Kranjcem pred premiero televizijskega dokumentarca o Valu 202
Dokumentarni film ob 50-letnici Vala 202, narejen v dveh delih, govori o dveh obdobjih Vala 202 in javnega radia, pove Bojan Krajnc. Prvo je obdobje Radia Ljubljane, socializma in demokratizacije, drugo pa era Radia Slovenija, čas samostojne države, tranzicije, komercializacije in digitalizacije.
"Problem je v tem, da se je nenadoma pojavila velika količina gradiva. Treba je bilo posneti 50 ljudi, saj sem se odločil, da bo številka sovpadala z obletnico radia. Potem je bilo treba dati tem izjavam ljudi tudi prostor. Poleg tega je bilo na radiu in televiziji veliko arhivskega gradiva."
"Če bi delal televizijski dokumentarec o radiu, bi bil lahko zelo televizijski," pove režiser, a on je želel, da tudi radio pride v središče. Že v 80. letih, ko ni bilo toliko avtomobilov, je več kot 50 odstotkov ljudi radio poslušalo v avtih. Dinamika radia je drugačna. "Ne glede na to, da hoče biti Val 202 več kot radio, je to še vseeno FM, tradicionalni radio. Še vedno gre za nepredvidljivo kombinacijo, razmerje med poslušalcem in voditeljem. Ne veš, kaj se bo zgodilo naslednji hip, ne veš, kateri komad bo, a te bo prisilil, da radio ugasneš, zamenjaš postajo. Ne veš, kaj bo, in to je ta čar tega radia, ki je drugačno intimen zjutraj, popoldne in zvečer."
"Imate zelo dobro ekipo, ki je nastala na podlagi pozitivne kadrovske selekcije, v primerjavi z institucijo čez cesto, kjer se vidi, da je bila v ozadju negativna kadrovska selekcija. To Val 202 drži pokonci, politika ne more do njega, tako kot je prišla sem na to stran. Na radiu je neko pleme, ki je šlo iz roda v rod, iz generacije v generacijo in danes je to ekipa ljudi, ki ve, kaj dela, zakaj to počne in komu to sporoča. Še vedno dela za poslušalke in poslušalce ter jih spoštuje bolj kot mogoče kdo na tej strani."
Premiera dokumentarnega filma bo na sporedu v soboto, 11. junija, na prvem programu Televizije Slovenija.
Dokumentarec ob 50-letnici Vala 202, narejen v dveh delih, govori o dveh obdobjih Vala 202 in javnega radia. Prvo je obdobje Radia Ljubljane, socializma in demokratizacije, drugo pa era Radia Slovenija, čas samostojne države, tranzicije, komercializacije in digitalizacije. V dokumentarnem filmu ob 50-letnici Vala sodeluje 50 sogovornikov, nekdanjih in sedanjih Valovcev. In čeprav so imeli ti v 50letni zgodovini veliko nasprotnikov, je bil na njihovi strani vedno močan zaveznik: poslušalci. O spoštovanju do njih in o drugih spoznanjih se je z avtorjem Bojanom Krajncem pred sobotno premiero na prvem sporedu Televizije Slovenija pogovarjala Maja Ava Žiberna.
Pogovor z Bojanom Kranjcem pred premiero televizijskega dokumentarca o Valu 202
Dokumentarni film ob 50-letnici Vala 202, narejen v dveh delih, govori o dveh obdobjih Vala 202 in javnega radia, pove Bojan Krajnc. Prvo je obdobje Radia Ljubljane, socializma in demokratizacije, drugo pa era Radia Slovenija, čas samostojne države, tranzicije, komercializacije in digitalizacije.
"Problem je v tem, da se je nenadoma pojavila velika količina gradiva. Treba je bilo posneti 50 ljudi, saj sem se odločil, da bo številka sovpadala z obletnico radia. Potem je bilo treba dati tem izjavam ljudi tudi prostor. Poleg tega je bilo na radiu in televiziji veliko arhivskega gradiva."
"Če bi delal televizijski dokumentarec o radiu, bi bil lahko zelo televizijski," pove režiser, a on je želel, da tudi radio pride v središče. Že v 80. letih, ko ni bilo toliko avtomobilov, je več kot 50 odstotkov ljudi radio poslušalo v avtih. Dinamika radia je drugačna. "Ne glede na to, da hoče biti Val 202 več kot radio, je to še vseeno FM, tradicionalni radio. Še vedno gre za nepredvidljivo kombinacijo, razmerje med poslušalcem in voditeljem. Ne veš, kaj se bo zgodilo naslednji hip, ne veš, kateri komad bo, a te bo prisilil, da radio ugasneš, zamenjaš postajo. Ne veš, kaj bo, in to je ta čar tega radia, ki je drugačno intimen zjutraj, popoldne in zvečer."
"Imate zelo dobro ekipo, ki je nastala na podlagi pozitivne kadrovske selekcije, v primerjavi z institucijo čez cesto, kjer se vidi, da je bila v ozadju negativna kadrovska selekcija. To Val 202 drži pokonci, politika ne more do njega, tako kot je prišla sem na to stran. Na radiu je neko pleme, ki je šlo iz roda v rod, iz generacije v generacijo in danes je to ekipa ljudi, ki ve, kaj dela, zakaj to počne in komu to sporoča. Še vedno dela za poslušalke in poslušalce ter jih spoštuje bolj kot mogoče kdo na tej strani."
Premiera dokumentarnega filma bo na sporedu v soboto, 11. junija, na prvem programu Televizije Slovenija.
Atenska akropola, ena izmed priljubljenih turističnih destinacij, je zaradi vročine zaprla vrata za javnost. Podnebni ekstremi, kot je vročinski val, ki ga doživljamo v teh dneh, bodo v naslednjih nekaj letih postali stalnica. Kako se z vročino soočajo turisti? Kakšne podnebne ekstreme doživljajo v svojih državah in kako bodo ti spremenili poletne potovalne navade? Od optimistov do skeptikov ta teden z obiskovalci iz tujine razmišljamo o podnebnih ekstremih.
Več kot 13 polnih let smo na Valu 202 s svojimi oddajami in dražbami pomembna podpora programu Botrstvo v Sloveniji. Čeprav je bilo sprva zamišljeno, da bi projekt medijsko podprli le eno leto, se je zaradi izjemnega sodelovanja z Anito Ogulin in njeno ekipo sodelavcev, takrat še pod imenom ZPM Ljubljana Moste Polje, močna vez nadaljevala vse do danes. In čeprav se bo tudi v prihodnje, sodelovanje ne bo več isto brez dolgoletne humanitarne sodelavke, motivatorke, učiteljice, vzornice in prijateljice Anite Ogulin, ki se je po dolgi bolezni za zmeraj poslovila. Neizmeren pečat je pustila tudi med tistimi, ki so ob njej ali z njo oblikovali našo družbo in humanitarnost v njej.
Ob 40-letnici Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib so minuli teden na Jakopičevem sprehajališču v Tivoliju odprli fotografsko razstavo, kjer so na ogled fotografije živali in rastlin, ki domujejo v parku. Praznovanje jubileja se je pričelo z občudovanjem živih bitji, za katere niti ne vemo, da si skupaj delimo prostor, a zaključilo s protestom proti napovedanemu koncertu Magnifica in novemu odloku o Krajinskem parku Tivoli, ki bi omogočal izvajanje dogodkov na določenih območjih brez soglasja Zavoda za varstvo narave.
Včeraj se je v zgodnjih popoldanskih urah nad državo razvila obsežna nevihta s točo, ki je klestila predvsem na Štajerskem. Poročajo o več kot 150 poškodovanih stanovanjskih objektih, škodi na vozilih, sončnih elektrarnah, voda je zalila nakupovalno središče. Toča v velikosti jabolk je opustošila tudi sosednjo občino Oplotnica s približno 4100 prebivalci. Foto: MMC RTV SLO
Se je tudi vam kdaj zgodilo, da se vam je nov pralni stroj pokvaril prej kot pečica, ki ste jo kupili v prejšnjem stoletju? Načrtovana zastarelost je termin, ki označuje vrsto zastarelosti, pri kateri proizvajalec umetno skrajša življenjsko dobo predmeta. In ker bomo za popravilo aparata običajno odšteli več kot za nakup novega, seveda raje kupimo novega. Evropska unija se sicer počasi prebuja in sofinancira projekte, usmerjene k reciklaži in vnovični uporabi. Takšen projekt je tudi Poprav’c, ki bo trajal vse do konca tega leta. Gre za popravljalnico električne in elektronske opreme, uporabniki pa svoje naprave popravljajo skupaj s strokovnjakom.
Od Švedske, kjer se le poredko uporablja gotovina, do Japonske, kjer je plačevanje s kartico mogoče le v prestolnici. V tokratni epizodi Glas mednarodne ulice sprašujemo tujce, kaj menijo o brezgotovinskem plačevanju. Kdaj plačati s kartico in kdaj z gotovino? Kakšne so prakse v državah, iz katerih prihajajo? In kakšne so prednosti in slabosti prehoda na brezgotovinsko družbo?
Kaj sporočajo starši otrokom, ko jim govorijo: "Ne se jezit!"? Kako jim jemljejo frustracijo in jim tako onemogočajo, da bi se prek izkušenj učili razreševati zahtevnejše situacije v življenju? Je jeza družbeno nesprejemljivo čustvo? Zakaj bi to bilo nevarno? Sploh v družbi odraslih, ki notranje še niso odrasli. Brez »prijaznosti pod krinko agresivnosti« in obratno se je Gorazd Rečnik pogovarjal s psihologom dr. Aleksandrom Zadelom. Foto: Žan Osim
Na tolminskem Sotočju se jutri zaključuje 25. mednarodni umetniški in glasbeni festival Sajeta, ki že vse od leta 1998 povezuje različne ustvarjalne prakse in mednarodne glasbenike različnih žanrov. Ob 25. obletnici se bodo v petih dneh na več kot 30 koncertih na Sotočju in v Kinogledališču Tolmin predstavili izvajalci iz 17 držav, pripravili pa so pa tudi številne ustvarjalne delavnice za odrasle in otroke.
Že deseto leto zapored poleti poteka košarkarski kamp Gorana Dragića. Pretekla leta so ga organizirali na Rogli, kasneje pa se je kamp preselil v Laško. Tam se druži 145 mladih iz osmih držav, med drugim z Madžarske, s Hrvaške, iz Srbije, s Škotske in celo iz Kanade.
V novi rubriki Glas mednarodne ulice sprašujemo tujce, kaj menijo o aktualnih družbenih polemikah. Prva epizoda je še posebej turistična: platforme za kratkoročno oddajanje nastanitev da ali ne? Kje prenočujejo ljubljanski turisti? Katere so prednosti in slabosti takega najema? Kako bi se znašli, če bi storitev prepovedali? In kakšne so izkušnje domačinov iz držav, kjer na ta način namestitve kmalu ne bo več možno najeti?
Bližamo se polni turistični sezoni. Tudi v hrvaški Dalmaciji po pandemiji beležijo vedno boljše statistike, letos pričakujejo morda ponovno celo rekordne številke, tudi zaradi slovenskih gostov. Kaj pa vse skupaj pomeni za kakovost ponudbe, cene in nenazadnje za okolje. Je trajnostni turizem sploh resna možnost ali zgolj izraz za loščenje od sle po zaslužku zamazane podobe?
Ta konec tedna je dogajanje na Tolminskem v znamenju 20. festivala Gora Rocka na Šentviški planoti, kjer je bila tudi naša ekipa, in 11. Soča Outdoor Festivala na Sotočju. Tam se bo v sredo začela že 25. Sajeta, sledili pa bodo še Butik z elektronsko glasbo, Tolminator z metalskimi ritmi in Punk Rock Holiday. Festivali na Tolminskem imajo že dolgo tradicijo – začeli so se namreč že konec 90. let. Kaj ti prinašajo, kako so se razvijali, kako se je v tem času spreminjal odnos domačinov do festivalov, kakšna je vizija Občine Tolmin in prihodnost tolminskega Sotočja, ki je v teh letih postal sinonim za festivalsko dogajanje?
Festival Gora Rocka je še posebej vpet v lokalno skupnost. Tako na področju dobrodelnosti in prostovoljstva. Sogovornika: - Jani Grahelj, PGD Ponikve-Planota - Karla Kofol, poznavalka zgodovine
Pogovor o vidiku prostovoljstva na najbolj dobrodelnem glasbenem festivalu pri nas. Sogovornici: - Milena Pervanje, vodja eko Gora Rocka - Ela Jermol, prostovoljka v gostinstvu
Na Šentviški planoti poteka 20. festival Gora Rocka, glasbeni festival z dobrodelno noto. O zgodovini in dogajanju v ozadju organizator festivala Jernej Kenda.
V treh dneh se bo na odru 20. festivala Gora Rocka zvrstilo 21 nastopajočih. Kakšno je vzdušje, zakaj se obiskovalci vračajo na Goro Rocka in kako z njo živijo domačini?
Na mednarodnem festivalu uličnega gledališča se bo v najstarejšem desetničarskem mestu zvrstil butični šopek domačih in tujih nastopajočih. V treh bodo predstavili devet atraktivnih in interaktivnih predstav, ko se bo Ana Desetnica odpravila na pot po državi. Do 7. julija bo obiskala štirinajst mest. Pot bo sklenila pri najmlajšem članu festivalske družine v Tolminu.
Med 10. in 13. julijem bo na različnih prizoriščih po Ljubljani potekal Jazz Festival Ljubljana, eden najstarejših tovrstnih v Evropi, ki neprekinjeno poteka že 65 let. Začetek festivala v Križankah bo postregel z obiskom New Orleansa, zibelke jazza.
Mineva 50 let od silovitega potresa, ki je v 70 letih prejšnjega stoletja prizadel Kozjansko. Epicenter potresa je bil na območju Zibike v občini Šmarje pri Jelšah, v globini približno 13 kilometrov, čutiti pa ga je bilo v krajih polmera 150 kilometrov od tam. Veliko ljudi je tedaj ostalo brez strehe nad glavo, še bolj pa se je potres utrnil v kolektivni spomin po tem, da je v velikih solidarnostnih akcijah povezal tedanjo državo in zaradi posledične obnove tudi povsem spremenil videz krajine.
Včeraj zgodaj zjutraj je odjeknila novica, da so ustanovitelja Wikileaksa Juliana Assangea izpustili iz zapora v Veliki Britaniji. Vkrcal se je na letalo proti severno-marjanskim otokom sredi Tihega oceana, ki so pod ameriško pristojnostjo. Tam je danes ponoči priznal krivdo v samo še eni točki ameriške obtožnice, sodnica pa mu je priznala že prestano zaporno kazen. Julian Assange je po dolgih letih spet združen z družino v Avstraliji, toda kaj vse to pomeni za medijsko svobodo in novinarstvo?
Neveljaven email naslov