Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Življenje v predelanem kombiju, avtodomu, potovanje z javnim prevozom in couchsurfanje ter življenje "na nogah" s prehojenimi 23 tisoč kilometri od Argentine do Aljaske. Kako se otresti vsakdana in zaživeti ali potovati drugače, povedo nekateri Slovenci, ki so se odločili, da pustijo rutino za sabo in se podajo v neznano pustolovščino. Poklicali smo nekaj sodobnih nomadov, na primer štiričlansko družino in par, ki potujejo po Evropi s predelanim kombijem, v Turčiji v avtodomu trenutno biva slovenski par s psičko, Ida Glušič je z javnim prevozom z Bližnjega Vzhoda prek Afrike potovala v Ameriko, prenočišča pa išče prek platforme Couchsurfing in Workaway, Oliver Tič pa se je pred štirimi leti peš odpravil od Južne Amerike do Aljaske …
- Klara Avsenik Žagar in Nina Ribič sta lagodno življenje v nepremičnini zamenjali za bivanje v predelanem kombiju. Klara potuje z možem Klemnom in psom Piknikom, Nina pa z možem Nejcem in dvema otrokoma. Prva sta se za potovanje odločila na vrat na nos, drugi so razmišljali in raziskovali več let, preden so se odpravili na pot. Klara je šla na zahod Evrope, Nina na sever. Ampak - kako sploh je živeti na sedmih kvadratnih metrih površine, kako sprejemajo pošto, kje se tuširajo, kako se preživljajo in kako zdržijo skupaj 24 ur na dan vsak dan.
- 24-letna Ida Glušič se po svetu premika tudi s pomočjo aplikacij - Workaway in Couchsurfing služita namreč kot obliki alternativnega načina potovanja. Na svojih popotovanjih po Mozambiku, Tanzaniji, Egiptu, Jordaniji, Palestini in Ameriki se želi Ida infiltrirati v kulture domačinov in tako spoznati svet.
- Drzno odločitev, da spakirata kovčke, jih naložita v družinski avtodom modela Rimor Superbrig 726 in se skupaj s svojo psičko odpravita na potovanje po Evropi, sta si drznila sprejeti tudi Nastja in Rok, par, ki pravi, da jima je življenje v avtodomu pisano na kožo, zato o vrnitvi domov ne rada preveč razmišljata. Sta pa nam z veseljem odgovorila, zakaj sta se odločila za njun Potujoči brlog, kakšne izzive bivanje na štirih kolesih prinaša in z nami delila nekaj nasvetov, če se kdo izmed vas odloča za podobno življenje.
- Od predelanih kombijev ter aplikacij Couchsurfing in Workaway, ki omogočajo alternativno potovanje, pa smo pod drobnogled vzeli tudi nekaj, kar je vedno z nami in nam prav tako omogoča premikanje. Svoje noge. Oliver Tič se je pred štirimi leti podal na več kot 23.000 kilometrov dolgo pot od Južne do Severne Amerike, in to kar peš.
Življenje v predelanem kombiju, avtodomu, potovanje z javnim prevozom in couchsurfanje ter življenje "na nogah" s prehojenimi 23 tisoč kilometri od Argentine do Aljaske. Kako se otresti vsakdana in zaživeti ali potovati drugače, povedo nekateri Slovenci, ki so se odločili, da pustijo rutino za sabo in se podajo v neznano pustolovščino. Poklicali smo nekaj sodobnih nomadov, na primer štiričlansko družino in par, ki potujejo po Evropi s predelanim kombijem, v Turčiji v avtodomu trenutno biva slovenski par s psičko, Ida Glušič je z javnim prevozom z Bližnjega Vzhoda prek Afrike potovala v Ameriko, prenočišča pa išče prek platforme Couchsurfing in Workaway, Oliver Tič pa se je pred štirimi leti peš odpravil od Južne Amerike do Aljaske …
- Klara Avsenik Žagar in Nina Ribič sta lagodno življenje v nepremičnini zamenjali za bivanje v predelanem kombiju. Klara potuje z možem Klemnom in psom Piknikom, Nina pa z možem Nejcem in dvema otrokoma. Prva sta se za potovanje odločila na vrat na nos, drugi so razmišljali in raziskovali več let, preden so se odpravili na pot. Klara je šla na zahod Evrope, Nina na sever. Ampak - kako sploh je živeti na sedmih kvadratnih metrih površine, kako sprejemajo pošto, kje se tuširajo, kako se preživljajo in kako zdržijo skupaj 24 ur na dan vsak dan.
- 24-letna Ida Glušič se po svetu premika tudi s pomočjo aplikacij - Workaway in Couchsurfing služita namreč kot obliki alternativnega načina potovanja. Na svojih popotovanjih po Mozambiku, Tanzaniji, Egiptu, Jordaniji, Palestini in Ameriki se želi Ida infiltrirati v kulture domačinov in tako spoznati svet.
- Drzno odločitev, da spakirata kovčke, jih naložita v družinski avtodom modela Rimor Superbrig 726 in se skupaj s svojo psičko odpravita na potovanje po Evropi, sta si drznila sprejeti tudi Nastja in Rok, par, ki pravi, da jima je življenje v avtodomu pisano na kožo, zato o vrnitvi domov ne rada preveč razmišljata. Sta pa nam z veseljem odgovorila, zakaj sta se odločila za njun Potujoči brlog, kakšne izzive bivanje na štirih kolesih prinaša in z nami delila nekaj nasvetov, če se kdo izmed vas odloča za podobno življenje.
- Od predelanih kombijev ter aplikacij Couchsurfing in Workaway, ki omogočajo alternativno potovanje, pa smo pod drobnogled vzeli tudi nekaj, kar je vedno z nami in nam prav tako omogoča premikanje. Svoje noge. Oliver Tič se je pred štirimi leti podal na več kot 23.000 kilometrov dolgo pot od Južne do Severne Amerike, in to kar peš.
Svetovni dan brez avtomobila, ki sovpada s koncem tedna mobilnosti, spodbuja voznike, naj se vsaj ta dan na pot namesto z avtomobilom odpravijo na bolj trajnosten način, peš, s kolesom ali javnim prevozom. Številne občine bodo za promet zaprle del središča ter z različnimi vsebinami spodbujale in krepile trajnostne mobilnosti. Seveda pa je za trajnejše spremembe v načinih premikanja potreben predvsem razmislek pri vsakem posamezniku, zato nas je zanimalo, kaj si mimoidoči mislijo o trenutnem stanju slovenskega prometa in kje vidijo možnosti za njegovo izboljšanje.
Zapeljemo se z javnim potniškim prometom. Ali pač ne. Morda bomo ostali na postaji. Iskanje prostega sedeža na medkrajevnem avtobusu je vse bolj podobno loteriji, kar onemogoča načrtovanje potovanj zlasti tistim potnikom, ki javni prevoz uporabljajo za pot v službo, šolo, fakulteto ali denimo k zdravniku.
Tudi vi kdaj postanete nervozni in v vas zavre, ko vam nekdo odvzame prednost? Zavpijete na voznika pred seboj, čeprav veste, da vas ne sliši? Niste edini. Raziskovali smo fenomen cestnega besa. Zakaj nastane, kakšne so njegove oblike in kako ga obvladovati.
Od 8. septembra pa vse do 8. oktobra pri nas poteka že šesti Nacionalni mesec skupnega branja. Vrsta organizacij s področja književnosti in spodbujanja branja želi z njim poudariti, da nas branje povezuje na najrazličnejše načine. O skupnem branju, znanju kot vrednosti in vplivu umetne inteligence na naš odnos do vedenja se je Maja Ratej pogovarjala z urednico in pisateljico Tino Bilban.
V začetku septembra ste lahko na naših valovih slišali prispevek na temo, kako pomembno je, da se otroci v prostem času dovolj gibajo in da tudi sami sodelujejo pri tem, katero interesno dejavnost bodo v tem šolskem letu obiskovali. Na gibalnem področju pa obstaja množica mladih, ki zaradi različnih vzrokov ostanejo brez tako želene vadbene skupine, saj je v Sloveniji tekmovalni šport tisti, ki klubom prinaša denar. Kako torej otroke, ki ne želijo tekmovati, ali pa so jih vrstniki gibalno prehiteli, obdržati v društvih in klubih, pa tudi o nespodobnih praksah, ki niso tako redke.
Obolevnost za klopnim meningoencefalitisom je v Sloveniji med najvišjimi v Evropi. V pogovoru z dr. Nadjo Šinkovec Zorko o bolezni, ki jo prenašajo klopi, o posledicah, zaščiti in cepivu.
Družinski festival Rimljani v Ljubljani bo pravo interaktivno raziskovalno doživetje za mlade radovedneže in starše. Lahko boste odkrivali skrivnosti Emone, starodavne predhodnice naše prestolnice in doživeli pravo antično preteklost. Kustosinja Mestnega muzeja Ljubljana Nika Damjanovič vabi na ples, na igranje na antične inštrumente, vojskovanje, okušanje pogače in še in še. Če se podate na potep po stopinjah Rimljanov, le previdno, da ne zdrsnete v kloako!
V zadnjem govoru o stanju v Uniji pred evropskimi volitvami prihodnjo pomlad je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen največ poudarkov namenila konkurenčnosti in avtonomiji evropskega gospodarstva, zagotovila pa je tudi nadaljnjo brezpogojno podporo Ukrajini in se zavzela za nadaljnjo širitev Unije. S čim se ima 300 dni pred evropskimi volitvami pohvaliti trenutni sklic komisije in parlamenta in kako se umešča na hitro se spreminjajočo se geopolitično sliko, smo povprašali strokovnjakinjo za evropske zadeve profesorico Sabino Lange.
Malokdo se na vsakodnevno pot odpravi brez človekovega novega najboljšega prijatelja. Ne, tokrat ne govorimo o psu, temveč o mobilnem telefonu, ki je ves čas z nami na poti. Nas pa ta v nasprotju z našim pasjim prijateljem veliko bolj ogroža, ko smo z njim na poti. In to ne velja samo za voznike, temveč tudi za pešce. Sogovornica: mag. Nina Kumerdej iz Agencije Republike Slovenije za varnost v prometu
Koprčan in olimpijski podprvak v kajtanju razreda formula kite Toni Vodišek je najprej blestel v mladinskih kategorijah, kar trikrat zapored je bil svetovni prvak, potem pa to nadaljeval še v članski konkurenci. Krivec za to, da je Toni sploh pristal v konkurenci jadralcev, pa je njegov oče Rajko. Kakšen šport je kajtanje? Kako se olimpijski adut pripravlja na bližajočo se preizkušnjo?
Slovensko morje sploh ni tako majhno, ko je treba v njem koga iskati ali ko je treba preveriti varnost plovbe udeležencev v pomorskem prometu. Za to vsak konec tedna skrbi dežurna posadka Uprave za pomorstvo. Kaj preverjajo in na kakšne kršitve ob morskem pregledu slovenske obale naletijo?
Sonce in veter sta zavetnika solinarjev. Sta božanstvi, h katerima se obračajo po pomoč. Ju malikujejo. Letos jim kaj prida nista bila naklonjena. Zaradi poletnih nalivov se je proizvodnja soli ustavila za več mesecev.
Močno nas je prizadela vest, da je včeraj nenadoma umrl Sašo Hribar. Radijski velikan. Pionir, genij, Človek. Nagrajeni satirik in radijski voditelj, ena najbolj priljubljenih medijskih osebnosti v Sloveniji. Star je bil 63 let.
Od katastrofalnih poplav je dober mesec. Življenje gre naprej, a preden se bo vrnilo v stare tire, bo preteklo še precej vode. Najtežje razmere so seveda na Koroškem in v Zgornji Savinjski dolini, pa tudi v Občini Braslovče. Prebivalci Strug, kje je povodenj popolnoma uničila tri hiše, še vedno ne vedo, ali se bodo še kdaj lahko vrnili v domači kraj. V Braslovčah nameravajo preseliti družine iz 150 domov, nekateri se temu upirajo. Še vedno grozijo plazovi, lokalne ceste ostajajo neprevozne, kmetijske površine in gozdovi so opustošeni, številna podjetja še vedno niso zagnala proizvodnje, turizem je na tleh. A domačini ne stojijo križem rok, za zdaj jim ob strani še stoji država, še vedno je prisotna mednarodna pomoč.
Če ste starši ali pa skrbniki otroka, ki hodi v osnovno šolo, se boste v naslednjih dneh in tednih ukvarjali tudi s tem, kaj bo počel po pouku, h kateri dejavnosti ga bomo vpisali ter kaj bi bilo zanj dobro in koristno. Oddaja vam bo morda odgovorila na ta vprašanja, zagotovo pa si boste sami pri sebi postavili še kakšno dodatno. Kako torej v otrokov prosti čas primerno uvrstiti dovolj gibanja, tudi umetnost, ter povsem neorganizirano igro in pomoč v gospodinjstvu?
V morju slabih novic in dogodkov, ki so se to poletje odvili v Sloveniji, so trenutki, ko je zelo težko ostati pozitiven. A tragedije ustvarijo tudi lepe zgodbe. Ena izmed takih se je prejšnji teden odvila na Škofjeloškem, ko se je med domačini in našimi zahodnimi sosedi spletla prav posebna vez.
Analiza 11 vzorcev naplavin, ki so jih od Dravograda do Črne na Koroškem odvzeli 12. avgusta, je pokazala presežne vrednosti svinca, cinka in kadmija vzdolž reke Meže. Po včerajšnji objavi rezultatov so prebivalci upravičeno zaskrbljeni nad tem, v kakšno dodatno nevarnost so jih potisnile avgustovske poplave.
Novo šolsko leto je pred vrati in z njim nejevolja, ne le osnovnošolcev in dijakov, temveč tudi voznikov, ki se bodo znašli v gneči okoli šol. Šolske poti in okolice šol od voznikov zahtevajo še večjo pazljivost.
Svet digitalnih iger se je v zadnjem desetletju razvijal s pospešeno hitrostjo. Preigravala naj bi jih skoraj polovica svetovne populacije, več sto igričarjev pa se je konec tedna zbralo in tekmovalo v mariborski dvorani Tabor. Prisluhnite reportaži z najdlje trajajočega tovrstnega dogodka v Sloveniji.
V zadnjem delu letošnje serije Poletje v laboratoriju se spuščamo globoko na oceansko dno. Sodelavca Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo dr. Tinkara Tinta in Tihomir Makovec sta se to poletje pridružila štiritedenski raziskovalni odpravi na vzhodnem Pacifiku. V raziskovalni ekspediciji, ki jo je vodila dr. Monika Bright iz Univerze na Dunaju, so pod globokomorskimi hidrotermalnimi vrelci odkrili doslej še neodkrit habitat, kar velja za prelomno odkritje na področju morske mikrobiologije. Bili so prvi v zgodovini, ki so pogledali v jame pod vrelci. Z nami pa delita tudi svojevrstne izkušnje enomesečnega bivanja na visokotehnološko opremljeni ladji sredi Pacifika, daleč od civilizacije, daleč od trgovskih poti.
Neveljaven email naslov