Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Klemen Šen je član prostovoljnega gasilskega društva Dolnji Logatec in vrhunski odbojkar. V četrtek je sodeloval pri gašenju največjega požara v zgodovini Slovenije, v petek in soboto pa tekmoval na državnem prvenstvu v odbojki na mivki ter zmagal! S soigralcem Nejcem Zemljakom sta poskrbela za presenečenje na mivki, s člani PGD Dolnji Logatec pa so skušali vsaj nekoliko omiliti trpljenje in stisko domačinov na Krasu. Kot zadržano pove, ga veliko medijsko zanimanje za njegovo zgodbo preseneča, se je pa vseeno odločil izpostaviti, ker si želi, da bi se čim več mladih odločilo za gasilstvo. Sam je gasilec že od malih nog in je na to izjemno ponosen.
Klemen Šen je član prostovoljnega gasilskega društva Dolnji Logatec in vrhunski odbojkar. V četrtek je sodeloval pri gašenju največjega požara v zgodovini Slovenije, v petek in soboto pa tekmoval na državnem prvenstvu v odbojki na mivki ter zmagal! S soigralcem Nejcem Zemljakom sta poskrbela za presenečenje na mivki, s člani PGD Dolnji Logatec pa so skušali vsaj nekoliko omiliti trpljenje in stisko domačinov na Krasu. Kot zadržano pove, ga veliko medijsko zanimanje za njegovo zgodbo preseneča, se je pa vseeno odločil izpostaviti, ker si želi, da bi se čim več mladih odločilo za gasilstvo. Sam je gasilec že od malih nog in je na to izjemno ponosen.
V središču Ljubljane na protestnem shodu kmetje izražajo nestrinjanje s politiko, ki po njihovih besedah omejuje normalno kmetovanje in jim onemogoča izrabljanje njihove lastne zemlje za preživetje. Na Trgu republike se jih je zbralo okoli 3000, približno tretjina tudi s traktorji.
1. decembra je bilo slovensko čebelarstvo vpisano na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva in prav na današnji dan so čebelarska društva na svečanem dogodku v Radovljici prevzela faksimile listine. In prav v okolici Radovljice, točneje v Begunjah, je Aleš Smrekar obiskali čebelarja mlajše generacije. Z Erikom Luznarjem se je zapletel v čebelarski pogovor o tem in onem, tudi o Unescovem vpisu.
V Sudanu se je izteklo obdobje, v katerem naj bi vojska, ki je leta 2019 z državnim udarom strmoglavila oblast pod vodstvom avtokrata Omarja al Baširja, vodenje države pa prepustila civilnim institucijam. Trenutni voditelj države general Abdel Fattah al-Burhan je Sudancem ves čas obljubljal, da bo to storil, nato pa se je v zadnjem trenutku premislil. Pred slabima dvema tednoma je tako boj za oblast hipno prerasel v krvave spopade, ki so močno prizadeli prebivalce Sudana, zlasti v prestolnici Kartum. Kako civilna družba, ki sicer tokrat ni osrednja tarča nasilja borcev za oblast, temveč prej kolateralna škoda, doživlja dogajanje, nam na podlagi svojih neposrednih izkušenj opiše nekdanja gostja naše oddaje Globalna vas Frančiška Šonaja.
Eden od pomembnih vidikov trajnosti je tudi vzdržljivost in popravljivost izdelkov, ki jih uporabljamo za delo ali doma, v delavnici ali v gospodinjstvu. Vsaka okvara aparata ali izdelka nas potrošnike postavlja pred dilemo ali stvar popraviti ali zamenjati. Evropske potrošniške organizacije si prizadevajo, da bi proizvajalci začeli označevati svoje izdelke z indeksom popravljivosti in vzdržljivosti pa tudi, da bi bile komponente v aparatih standardizirane, kar bi omogočilo cenejše popravilo.
V rokah imamo kontroler. Več različnih tipk za različne ukaze je pred nami. Potem pa tisti značilni ritem hoje po tleh. Ne, ni človeški. Smo v prav posebni družbi pasjega robota Spota. Z laserskim skeniranjem posname digitalnega dvojčka stavbe, rešuje ljudi ob naravnih nesrečah, hodi po stopnicah, čez nekaj časa pa tudi po Marsu. V Tehnoparku v Celju so dosegli nov mejnik v slovenski robotiki: Spota so upravljali kar z mislimi.
Že sam Janez Vajkard Valvasor je v Slavi vojvodine Kranjske pisal "o pijači, ki si jo kmetje sami napravijo iz brinja in da je Kranjcem medica priljubljena pijača". Žganjekuha je del slovenske tradicije, ki ji tudi Evropska zakonodaja ni mogla do živega. Društvo ljubiteljev domače žganjekuhe Slovenije si prizadeva to žlahtno tradicijo povzdigniti na višjo raven, kajti med žganjekuhi niso vsi mojstri svoje obrti in v želji po čim večjem zaslužku ali zaradi malomarnosti prodajajo destilate, ki si ne zaslužijo imena žganje. Tudi zato bodo to soboto organizirali 1. mednarodni festival žganih pijač, ki bo nagradil najboljše destilate in predvsem izobraževal: tako ljubitelje žganih pijač kot žganjekuhe.
Na današnji dan leta 1998 je Zgornje Posočje prizadel eden najmočnejših potresov 20. stoletja z žariščem na ozemlju Slovenije. Potres je poleg velike gmotne škode na 4000 objektih na Bovškem, Kobariškem in Tolminskem, povzročil tudi precejšnje spremembe v naravi, ponekod je popolnoma uničil planinske poti. Več o potresu leta 1998, sanaciji in tem, kako so si tisti konci opomogli po potresu v četrt stoletja, v pogovoru z nekdanjim vodjo občinske Civilne zaščite Milanom Štulcem.
Gitica Jakopin je predstavnica ene najmlajših generacij slovenskih pesnikov. Za seboj ima že dve pesniški zbirki, ki ju posveča svoji pokojni babici, po kateri je tudi dobila ime: pisateljici, pesnici in prevajalki Gitici Jakopin.
Sobarica, fijakar, hišnik v centru kulinarike in turizma, animatorka v kinu, natakarji in vodja strežbe so le nekateri vse prevečkrat spregledani poklici v turizmu. Prav tem je namenjen projekt Vzemi si čas za nas, ki že tretje leto izpostavlja tiste delavce in delavke, ki morda nimajo neposrednega stika z gosti, a so v turizmu nepogrešljivi. Študenti BIC Ljubljana, Višje strokovne šole, so skupaj s kolegi z Bleda in iz Maribora svoja doživetja predstavili na družbenih omrežjih Facebook in Instagram, fotografije delavcev pa so zdaj javnosti predstavljene tudi v vseh treh mestih, na Bledu v parku pred Višjo strokovno šolo za gostinstvo, velnes in turizem, na mariborskem Trgu svobode ter v bližini BIC Ljubljana na Špici.
S koncem marca so na spletni strani Sledilnik, kjer ekipa zanesenjakov že dobra tri leta zbira, analizira in objavlja podatke o širjenju koronavirusa SARS-CoV-2, še zadnjič objavili podatke o zasedenosti covid oddelkov v naših bolnišnicah. To ni edini podatek, ki ga zdaj tam ne moremo spremljati več, je pa eden tistih, ki bi ga lahko izkoristili tudi v ne-kovidnih časih. Kaj vse manj dobljenih podatkov pomeni za delovanje Sledilnika, kaj ekipo sploh še žene, da to nalogo namesto države zastonj opravlja že tri leta, zakaj kljub pomislekom nadaljujejo delo in kam nameravajo usmeriti svojo pozornost? Gostja Jane Vidic je predstavnica številčne ekipe Sledilnika Maja Založnik.
Slovenske zdravstvene meglice naj bi pomagala razkaditi tudi digitalizacija. Največkrat se za zgled omenjata Estonija in Finska, toda realno je vsaka država zgodba zase. Tudi ko gre za digitalizacijo, ministrstvo išče učinkovit “slovenski model.” Imamo solidno osnovo, med drugim dobro delujoče e-recepte, zaostajamo pa pri učinkovitosti e-naročanja in digitalizaciji zdravniškega dela. Pojavlja se celo ideja o ustanovitvi nekakšnega državnega IT podjetja, vprašanje pa je, ali bo mogoče dobiti dovolj kakovostnih strokovnjakov in jih predvsem konkurenčno plačati. Analiziramo trenutno stanje in iščemo realne možnosti za izboljšave. Kaj in kdaj lahko spremenimo na boljše? Gostja je Tjaša Zajc, mednarodno uveljavljena strokovnjakinja za digitalizacijo zdravstva.
1. aprila 2005 je ministrstvo za kulturo pod vodstvom takratnega ministra Vaska Simonitija javno objavilo predlog novega zakona o RTV Slovenija. Zakon, ki je veliko več pristojnosti za odločanje o članih, takrat novega, Programskega sveta preložil na Državni zbor. Večina domačih in tujih medijskih strokovnjakov je bila proti takšnemu zakonu, saj je prinašal večji vpliv politike na RTV Slovenija. Zakon so nato potrdili v parlamentu. 25 septembra 2005 je bil izveden naknadni zakonodajni referendum. Ob manj kot tretjinski udeležbi, je za zakon glasovalo 50,7 odstotka volilnih upravičencev. Od takrat je bilo nekaj poskusov sprememb tako imenovanega Grimsovega zakona, vsi so bili neuspešni. Nad večino članov Programskega sveta je tako z glasovanjem še vedno bdel Državni zbor. 17 let po sprejetju zakona se je razmerje sil v programskem svetu odločno nagnilo v eno stran. Kar je priznal eden izmed trenutnih programskih svetnikov, dolgoletni član stranke SDS, Slavko Kmetič, ko je 27. marca 2022 izjavil, da 21 programskih svetnikov deluje kot en mož. “Mi se prej ene stvari zmenmo, in ne glede na to kaj pišejo ali zahtevajo, programski svet deluje enotno. Z jasnimi zahtevami vodstvu, kaj naj naredi.” 25. januarja 2021 je bil na mesto generalnega direktorja imenovan Andrej Grah Whatmough. Do imenovanja je bil brez medijskih izkušenj in izkušenj z vodenjem podobnih organizacij. Posledično ni ustrezal minimalnim razpisnim pogojem za to delo. 8. marca 2023 je Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani ugotovilo, da je bil na to mesto imenovan nezakonito. Generalni direktor Andrej Grah Whatmough je 16. avgusta 2021 na seji programskega sveta predlagal razrešitev takratne direktorice televizije Natalije Gorščak. Eden izmed razlogov je bila nizka gledanost televizije, ki je od takrat do danes, veliko nižja, - padlo je tudi zaupanje javnosti v RTV Slovenija. Natalijo Gorščak je kasneje razrešil sam. 20. marca 2023 je Natalija Gorščak sporočila, da ji je Višje delovno in socialno sodišče pritrdilo, da jo je generalni direktor Andrej Grah Whatmough razrešil - nezakonito. Sledili so posegi v informativnem televizijskem programu. Odgovorna urednica Manica Ambrožič je zaradi nestrinjanja s poslovno produkcijskim načrtom - odstopila. Nadomestila jo je Jadranka Rebernik, ki jo je podprlo 21,8 odstotka uredništva. S svojimi odločitvami je kasneje, kot je razsodilo novinarsko častno razsodišče, tudi kršila novinarski kodeks. Po pripovedih številnih zaposlenih v informativnem programu že dolgo vladajo nevzdržne razmere. Na voditeljska in uredniška mesta najpomembnejših oddaj so zaposlili kadre, ki so prej denimo delovali kot zadolženi za medije v kabinetu predsednika vlade, ali kot voditelji na strankarski televiziji Nova24tv, ki so jo ustanovili člani SDS. Nekateri novi zaposleni nimajo izkušenj z uredniškim delom, vodenjem oddaj ali novinarstvom. Ukinjene so bile številne oddaje, z dolgoletnimi honorarnimi sodelavci niso podaljšali pogodbe. S sporeda so v času globalnih pretresov izginili Globus, Studio City, Točka preloma, Politično s Tanjo Gobec, Koda, Slovenija v letu, Svet v letu. Generalni direktor je dosegel spremembe Statuta RTV in na ta način za vršilca dolžnosti urednika uredništva za nove medije na Multimedijskem centru imenoval Igorja Pirkoviča, ki ni prejel podpore uredništva, njegove kompetence za delo z novimi mediji pa niso znane. Obisk spletne strani rtvslo.si je od takrat padel. 18. julija 2022 je direktorja televizije postal Uroš Urbanija. Pred tem direktorja Urada za komuniciranje Vlade Republike Slovenije pod vodstvom Janeza Janše. Kot direktor Ukoma je objavljal tako imenovane analize o poročanju RTV Slovenija in diskreditiral zaposlene na RTV. Aktivi na RTV Slovenija ter druge stanovske organizacije so odločno nasprotovali imenovanju Urbanije za direktorja televizije in poudarili, da gre za najbolj neprimernega kandidata. Zaradi nevzdržnih razmer, padanja zaupanja in razgradnje javnega medija je Koordinacija novinarskih sindikatov na RTV Slovenija 13. maja 2022 v skladu z zakonskim rokom napovedala začetek stavke. 23. maja 2022 je bila prva opozorilna stavka. Stavkovni odbor je od generalnega vodstva zahteval novinarsko, uredniško in institucionalno avtonomijo, spoštovanje profesionalnih, programskih in etičnih standardov, umik škodljivih sklepov programskega sveta, dogovor o kadrovski politiki, pogajanja o dvigu najnižjih plač in socialni dialog. Stavkovne zahteve po opozorilni stavki niso bile izpolnjene, zato so novinarski sindikati za 20. junij 2022 napovedali novo stavko v programih RTV Slovenija. Takrat je vodstvo stavkajočim na TV Slovenija preprečilo, da bi pripravili oddaje in jih obogatili s stavkovnimi vsebinami. Pogajanja do jeseni niso prinesla nobenega napredka, pritiski na novinarje in njihovo avtonomijo so se še zaostrili. 26. septembra 2022 so novinarski sindikati izpeljali nov zaostren stavkovni dan v programih RTV Slovenija. Vodstvo RTV Slovenija je poseglo v potek stavke in stavkovnemu odboru onemogočilo pripravo televizijskih oddaj, vključno z zakonsko določenim minimalnim obsegom programa. Podporo tistim, ki zahtevajo spremembe na RTV Slovenija, je na referendumu izkazalo 62,8 odstotkov tistih, ki so glasovali ZA spremembe zakona o RTV Slovenija. Delno je novelo zakona zadržalo ustavno sodišče. In sicer v delu, ki opredeljuje delovanje novega Sveta RTV, ter posledično tudi vzpostavitve novega vodstva RTV Slovenija. Ustavno presojo zakona je vložil predsednik programskega sveta RTV Slovenija Peter Gregorčič, izredni profesor na fakulteti za strojništvo in politični komentator na komercialnih televizijah. Nevzdržne razmere pa niso samo v informativnem programu Televizije Slovenija ter na MMCju. V težavah je zaradi pomanjkanja novinarskega, produkcijskega in tehničnega kadra tudi Radio Slovenija. To z nepodpisovanjem predlogov o nadomeščanju vsaj ključnih kadrov zavira trenutni vršilec dolžnosti generalnega direktorja Andrej Grah Whatmough.
Na Prešernovem trgu v Ljubljani so se zbrali prosilci za azil, med drugimi tisti, ki jim grozi deportacija na Hrvaško. S podporo Ambasade Rog in drugih nevladnih organizacij so opozorili tudi na škodljive vplive, ki jih za njih prinašata sprejeti noveli zakonov, ki urejata zaposlovanje in prebivanje tujcev pri nas.
Na sedežu Združenih narodov v New Yorku je ta teden potekala druga konferenca o vodi v skoraj 50 letih. Več milijard ljudi po vsem svetu danes nima dostopa do čiste pitne vode, vsako leto pa zaradi bolezni, povezanih s pomanjkanjem čiste vode, po podatkih svetovne organizacije umre okrog 800.000 ljudi. Voda je povezana tudi s podnebnimi spremembami v obliki neviht, poplav in suš, katerih obseg in pogostnost pa hitro naraščata. O ključnih poudarkih konference smo se pogovarjali s posebno slovensko odposlanko za vodno diplomacijo Tanjo Miškovo.
Veliki leščur je markantna školjka v Sredozemskem morju. V zadnjih letih jo ogroža parazit, ki je ponekod po Sredozemlju pomoril že cele populacije leščurjev, za vrat jim diha tudi v severnem Jadranu. Nekoč močno navzoča školjka, ki je bila ljudem nekdaj draga zaradi biserov in svile, je danes le še senca same sebe. Da opozorijo na preteče izumrtje, so v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani pripravili občasno razstavo o velikem leščurju in njegovi usodi. Maja Ratej se je o njej pogovarjala s kustosinjo in soavtorico razstave Teo Knapič.
Na Inštitutu Jožef Stefan ta teden že 30. zapovrstjo potekajo Stefanovi dnevi, ki so nastali z idejo vsakoletne popularizacije znanosti prav v tednu, ko zaznamujemo obletnico rojstva našega slavnega fizika Jožefa Stefana. Na inštitutu so se tako ves teden odvijala predavanja vrhunskih znanstvenikov, pripravili so delavnice in okroglo mizo na temo fizičnega in psihičnega zdravja in podelili priznanja zlati znak Jožefa Stefana najboljšim doktorskim disertacijam s področja fizike. Danes pa tamkajšnji laboratoriji odpirajo vrata javnosti. Maja Ratej se je med drugim ustavila v laboratoriju Ultracool pri dr. Hani Uršič Nemevšek in na Odseku za tehnologijo površin in optoelektroniko pri dr. Gregorju Primcu.
23. marca 1950 je bila ustanovljena Svetovna meteorološka organizacija, ki deluje v okviru Združenih narodov. Zdaj šteje 191 članic. Ima vodilno vlogo pri poznavanju in mednarodnem sodelovanju na področju vremena, hidrologije in vodnih virov ter vprašanj povezanih z okoljem. Vsak dan se med temi organizacijami izmenja 15 milijonov informacij in izdela 2000 vremenskih kart. 23. marec je svetovni dan meteorologije. Kličemo na Agencijo za okolje RS za pogovor z Branetom Gregorčičem.
Iranska režiserka in aktivistka Nahid Persson, dobitnica nagrade Amnesty International Slovenije za najboljši film na temo človekovih pravic, je bila gostja letošnjega Festivala dokumentarnega filma. Ko je Iran postal islamska republika so jo oblasti kot najstnico zaprle, pobegnila je v Dubaj od koder se je preselila na Švedsko, kjer že 30 let snema dokumentarne filme. V njih se osredotoča predvsem na svojo državo rojstva, iranske ženske, njihovo ranljivost, življenjsko moč in sposobnost preživetja. Njen zadnji film Bodi moj glas ustvari pretresljiv portret žensk, ki se na družbenih omrežjih upirajo prisilni nošnji hidžaba, pri tem pa ji pomaga aktivistka in novinarka Masih Alinedžad, ki na spletu pooseblja glas za vse tiste, ki jim je v Iranu zanikan.
Pod okriljem projekta Varuhinje rek bodo ob svetovnem dnevu voda v Galeriji Jakopič predstavili najbolj pereče težave, ki ta hip pestijo številne slovenske reke: od protipoplavnih ukrepov na Sori in Savinji do izgradnje turističnih objektov na varovanih brežinah rek do izgradnje niza hidroelektrarn na srednji Savi.
V 90. letu starosti je umrl Janez Gorišek, nekdanji smučarski skakalec, gradbeni inženir in konstruktor, ki je skupaj z bratom Vladom skonstruiral letalnico v Planici in nato od leta 1969 tudi bdel nad največjo skakalnico na svetu.
Neveljaven email naslov