Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogovarjamo se z direktorico Umanotere, slovenske fundacije za trajnostni razvoj, Gajo Brecelj.
Glede na trenutne trende bi potrebovali Zemljo in tri četrtine, da bi prenesli naše barbarstvo. Kaj vse se nam mora zgrniti nad glave, da bi se streznili?
Slovenija je ekološki dolg dosegla že 18. aprila, danes pa smo ga dosegli tudi globalno. Podnebne spremembe so izrazito nepravične, pravi direktorica Umanotere Gaja Brecelj. Najbolj prizadenejo recimo tiste, ki so zgodovinsko najmanj krivi. Poudarja tudi, da to, da gredo avtomobili na elektriko, samo po sebi ni rešitev. Učinkovitejši je javni potniški promet, saj ohranjanje enakih navad in tega, da s police samo vzamemo drug izdelek, ni rešitev.
Jasno je, da se bo moral življenjski slog posameznikov spremeniti … Vklopiti moramo aktivno globalno državljansko mišico in od politikov zahtevati, naj opravijo svojo domačo nalogo. To, da je posameznik kriv za podnebno krizo, v kateri smo se znašli, je nedopustno.
Pogovarjamo se z direktorico Umanotere, slovenske fundacije za trajnostni razvoj, Gajo Brecelj.
Glede na trenutne trende bi potrebovali Zemljo in tri četrtine, da bi prenesli naše barbarstvo. Kaj vse se nam mora zgrniti nad glave, da bi se streznili?
Slovenija je ekološki dolg dosegla že 18. aprila, danes pa smo ga dosegli tudi globalno. Podnebne spremembe so izrazito nepravične, pravi direktorica Umanotere Gaja Brecelj. Najbolj prizadenejo recimo tiste, ki so zgodovinsko najmanj krivi. Poudarja tudi, da to, da gredo avtomobili na elektriko, samo po sebi ni rešitev. Učinkovitejši je javni potniški promet, saj ohranjanje enakih navad in tega, da s police samo vzamemo drug izdelek, ni rešitev.
Jasno je, da se bo moral življenjski slog posameznikov spremeniti … Vklopiti moramo aktivno globalno državljansko mišico in od politikov zahtevati, naj opravijo svojo domačo nalogo. To, da je posameznik kriv za podnebno krizo, v kateri smo se znašli, je nedopustno.
Ob obletnici začetka stavke na RTV Slovenija je včeraj v Cankarjevem domu potekala javna tribuna "Še vedno RTV Smo!", ki sta jo je pripravili Sindikat novinarjev Slovenije in Koordinacija novinarskih sindikatov RTV. Prva ugotovitev je bila, da so stavkovne zahteve danes enako aktualne kot pred letom dni, gostje pa ugotavljali tudi, kakšna prihodnost čaka javno RTV Slovenija po dveh letih pritiskov na novinarsko in uredniško neodvisnost.
Na začetku se je ideja o branju v senci dreves na različnih krajih zdela komu tudi nenavadna, a Knjižnica pod krošnjami se je razvila v enega bolj živahnih in učinkovitih projektov, ki pod krošnje privabi tako tiste bralce, ki tam najdejo aktualne knjižne izdaje in tiste, pri katerih branje še ni ena od pogostih dejavnosti prostega časa. Gre za projekt, ki nagovori ljudi k temu, da se usedejo in berejo, kar danes ni enostavno. Že vse od začetka so pri projektu tudi številne založbe, ki vsako leto izberejo aktualne knjižne izdaje in jih pošljejo na bralne otoke.
Misija leta 2020 ustanovljenega finskega podjetja Algorithmiq je v resnici podobna iskanju zrna mivke na plaži, pravzaprav iskanju zrna mivke na vseh plažah našega vesolja. S pomočjo kvantnega računalništva skušajo bolj učinkovito kot z obstoječimi metodami identificirati molekule, ki bi lahko pomagale pri razvoju zdravil, predvsem pa v začetni fazi pospešile njihov razvoj. Podjetje Algorithmiq so ustanovili raziskovalci z univerze v Turkuju, njihov potencial je prepoznal tudi računalniški gigant IBM, ki jim omogoča dostop do najzmogljivejših kvantnih računalnikov. Kako deluje podjetje, kakšno platformo razvijajo, kdaj bi lahko njihovi izračuni pokazali konkretne rezultate?
Mladi čebelarji in čebelarke se pri nas po večini izobražujejo v čebelarskih krožkih, enaindvajset osnovnih šol pa ima čebelarstvo tudi kot izbirni predmet v zadnjem triletju. Med takimi je tudi Osnovna šola Dekani, na kateri učiteljica in čebelarka Andreja Smrdelj mlade čebelarskih veščin uči že nekaj let in na kateri marsikateri šolar komaj čaka, da pride v četrti razred, da se lahko vpiše k čebelarskemu krožku. Mladi pa ne usvajajo samo znanja, ampak tudi dosegajo prva mesta na državnih in mednarodnih tekmovanjih mladih čebelarjev. Letos julija bo to potekalo v Ivančni Gorici. O tem, kaj vse morajo znati, se pogovarjamo z Veroniko Morato, Gajo Zahar in Lukasom Klabjanom, ki se že pripravljajo na zahtevno tekmovanje. Foto: Andreja Smrdelj
Kakšne so stiske današnjega časa? Kako na nas vplivajo dolgi delavniki, kako to obdobje doživljajo otroci in mladostniki? Kakšne rešitve obstajajo v državi, kjer primanjkuje vsem dostopne psihološke in psihoterapevtske pomoči? Kaj lahko pričakujemo na Festivalu duševnega zdravja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani?
Nolla v finščini pomeni nič. Praktično nič odpadkov ustvarijo v eni izmed dveh evropskih zero-waste restavracij, ki smo jo obiskali v Helsinkih.
V Ljubljani opravimo s kolesom le šestino poti. Medtem je delež kolesarjev na Nizozemskem precej višji, 27 odstotkov vseh potovanj do osem kilometrov opravijo s kolesi. Pri nas pa ostaja zaskrbljujoče, da je več kot polovica voženj, krajših od dveh kilometrov, še vedno opravljenih z avtomobilom. Polni zagona kolesarimo v službo je nacionalna pobuda za spodbujanje kolesarjenja in spreminjana vsakodnevnih potovalnih navad. Izzivu se pridružite med 8. majem in 9. junijem.
Vsakih nekaj let se Slovenci tudi pri vprašanju uravnavanja medvedje populacije razdelimo na tiste, ki menijo, da je medvedov preveč, in tiste, ki menijo, da lovci ne bi smeli posegati v naravno ravnovesje in medvedjo populacijo. Zadnji tak primer, ki je dvignil veliko prahu, je bilo dovoljenje za t. i. odvzem 230 medvedov iz populacije, kar je petina vseh naših medvedov. Preveč, premalo, ravno prav? Pravzaprav smo v Sloveniji pri ohranjanju največje evropske zveri žrtve svojega uspeha. Pred stotimi leti, ko je bilo nekaj deset medvedov, je bila ta vrsta na robu izumrtja, pred četrt stoletja jih je po naših gozdovih hlačalo vsega 400, v začetku tega leta pa je bilo pri nas približno 1100 medvedov.
Ko je Rimski klub leta 1972 objavil svoje vizionarsko poročilo Meje rasti, je bilo na Zemlji 3,8 milijarde ljudi.
Na Kongresnem trgu v Ljubljani smo ob dnevu Evrope valovci pripravili novinarske delavnice za osnovnošolce. Ti so se lahko na naši stojnici preizkusili v snemanju anket, intervjujev in reportaž. Mladi so tako spoznali, kaj vse na terenu počnemo novinarji, in ugotovili, kako malo jim še manjka, da postanejo čisto pravi "radijci".
Ob začetku mandata, ki ga je nastopil leta 2019, se je zdelo, da bo deloval bolj kot ne v ozadju, a so številne krize to obrnile na glavo.
Združeno kraljestvo bo devet mesecev po smrti Elizabete II. uradno dobilo novega kralja, Karla III.. Govorimo o pomenu samega dogodka, simboliki kronanja, odnosu Britancev do monarhije in kraljevem vplivu.
Dnevi žalovanja v Srbiji se nadaljujejo. Sinoči se je v zgodil nov strelski napad, napadalca so danes dopoldne ujeli. Od tragedije, ki se je zgodila v beograjski osnovni šoli, so se že zvrstile številne analize srbske družbe. Zagotovo je prehitro sklepati ali sta ti tragediji povezani, a vseeno se pojavljajo opozorila, da se odpira nekakšna pandorina skrinjica. Za več informacij smo poklicali našega beograjskega dopisnika Boštjana Anžina.
Tretjega maja zaznamujemo mednarodni dan svobode medijev. Leta 1993 ga je razglasila Generalna skupščina Združenih narodov. Na ta dan je, kot že običajno, mednarodna organizacija Novinarji brez meja objavila indeks svobode medijev. Letos ugotavlja, da je svet vse bolj podvržen industriji lažne vsebine, s čimer pa se spoprijemajo še posebej novinarji. Čeprav je Slovenija na indeksu nekoliko napredovala, ostaja še vedno nizko.
3. maj je svetovni dan svobode medijev.
Združene so v pesmi in prepričanju, da je upor ena osnovnih človekovih pravic. Trenutno snemajo nov album in imajo številne nastope.
Družbena angažiranost, upor proti nepravičnosti, antifašizem, solidarnost in izražanje kritike s pesmijo, s svojo skupnostjo.
Edini partizanski pevski zbor na Hrvaškem. Pevci pravijo, da je stavbo antifašistom zapustila judovska družina, danes pa je v lasti občine in marsikdo bi tam raje videl stati na primer kak hotel.
Le Zbor je prvi mešani lezbični in feministični ženski pevski zbor v jugovzhodni Evropi. Antifašizem je po mnenju članic temeljna civilizacijska pridobitev. In uporne pesmi so del antifašizma.
Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič v letošnjem letu obeležuje 50 let neprekinjenega delovanja.
Neveljaven email naslov