Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Delujejo 212 let in nimajo rastlinjaka, kjer bi lahko občutljive rastline čez zimo prezimile.
Ta teden se v Botaničnem vrtu dogaja velika selitev rastlin. Za rastline vemo, da potrebujejo več let, tudi stoletij, da se preselijo, to je včasih hiter, praviloma pa zelo počasen naraven proces. A ne v Botaničnem vrtu v Ljubljani, ker je v ponedeljek in torek potekala selitev na vreme najobčutljivejših rastlin v Koper. Zato smo se povabili v Botanični vrt ob Ižansko cesto v Ljubljani, da bi izvedeli, kaj se dogaja, zakaj so podrli rastlinjak v Biološkem središču pod Rožnikom, kjer bi morali med drugim zasaditi nov Botanični vrt, rastejo pa le megalomanske stavbe. Zakaj država tako mačehovsko ravna s svojo najstarejšo kulturno, znanstveno in izobraževalno institucijo?
Delujejo 212 let in nimajo rastlinjaka, kjer bi lahko občutljive rastline čez zimo prezimile.
Ta teden se v Botaničnem vrtu dogaja velika selitev rastlin. Za rastline vemo, da potrebujejo več let, tudi stoletij, da se preselijo, to je včasih hiter, praviloma pa zelo počasen naraven proces. A ne v Botaničnem vrtu v Ljubljani, ker je v ponedeljek in torek potekala selitev na vreme najobčutljivejših rastlin v Koper. Zato smo se povabili v Botanični vrt ob Ižansko cesto v Ljubljani, da bi izvedeli, kaj se dogaja, zakaj so podrli rastlinjak v Biološkem središču pod Rožnikom, kjer bi morali med drugim zasaditi nov Botanični vrt, rastejo pa le megalomanske stavbe. Zakaj država tako mačehovsko ravna s svojo najstarejšo kulturno, znanstveno in izobraževalno institucijo?
Tokratna novinarska konferenca Planinske zveze Slovenije je bila zasnovana kot imitacija planinskega izleta, ki ga organizirajo v okviru planinskih društev. Pohod na Jermanco nad Kamniško Bistrico, kjer je Planinska zveza Slovenije predstavila aktualne vsebine za varnejši obisk gora, je vodil generalni sekretar PZS in inštruktor planinske vzgoje Damjan Omerzu. Udeležila pa se ga je Maja Ava Žiberna.
Dokumentarec ob 50-letnici Vala 202, narejen v dveh delih, govori o dveh obdobjih Vala 202 in javnega radia. Prvo je obdobje Radia Ljubljane, socializma in demokratizacije, drugo pa era Radia Slovenija, čas samostojne države, tranzicije, komercializacije in digitalizacije. V dokumentarnem filmu ob 50-letnici Vala sodeluje 50 sogovornikov, nekdanjih in sedanjih Valovcev. In čeprav so imeli ti v 50letni zgodovini veliko nasprotnikov, je bil na njihovi strani vedno močan zaveznik: poslušalci. O spoštovanju do njih in o drugih spoznanjih se je z avtorjem Bojanom Krajncem pred sobotno premiero na prvem sporedu Televizije Slovenija pogovarjala Maja Ava Žiberna.
Zbornica zdravstvene in babiške nege - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije in njena strokovna Sekcija reševalcev v zdravstvu je ta konec tedna v Izoli organizirala dogodek "Obala oživlja", na katerem so javnosti predstavili reševalne službe in pomen poznavanja temeljnih postopkov oživljanja. Ideja, da se temeljnih postopkov oživljanja učili tudi slepe in slabovidne se je porodila od tednu slepih in slabovidnih, slogan dogodka pa je: "Vsak Zemljan ima pravico in možnost pomagati rešiti življenje, tudi slepi!". Prvo tako izobraževanje so izpeljali v Domu oddiha Zveze slepih in slabovidnih ter v praksi odkrili številne izzive. Več Mateja Brežan.
Takrat predsedniškega kandidata, ki se ga mnogi spominjajo po njegovi opici ali pa po prodaji knjig pod Prešernovim spomenikom v Ljubljani.
Slovenska košarkarska zgodba o osvojitvi naslova evropskih prvakov je postala navdih za nastanek filma z naslovom: 2017. To je letnica, ko so naši košarkarji uresničili sanje mnogih generacij. Premiera bo v petek zvečer v dvorani v Stožicah, že dopoldne pa so si v matineji film ogledali šolarji, ki so imeli ob tem še dodatne aktivnosti.
Mlajši, ki se peljejo po kolesarski stezi od Mojstrane do Rateč in Trbiža, verjetno niti ne pomislijo, da je bila to nekoč železniška trasa.
Poslovil se je Joco Žnidaršič, dolgoletni urednik fotografije časopisa Delo, ki je v svoj objektiv ujel mnoge najpomembnejše dogodke prelomnih časov za Slovenijo. Leta 2016 se je z njim pogovarjala Nataša Štefe.
Neveljaven email naslov