Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tehtnice, terilnice, praški, zdravila, zelišča in drugo lekarniško bogastvo ...
Vse to je shranjeno v Muzeju lekarništva in alkimije v Radovljici.
Tehtnice, terilnice, praški, zdravila, zelišča in drugo lekarniško bogastvo ...
Vse to je shranjeno v Muzeju lekarništva in alkimije v Radovljici.
Ko je začelo goreti na Krasu, so se med prvimi odzvali domačini. Pri intervenciji sodelujejo tudi tisti, ki niso člani gasilskih društev. Med njimi je Samo Milanič, ki je prisoten tudi kot izkušen član jamarske reševalne službe. Požar je v določenem trenutku bil v neposredni bližini njegove vasi. Z njim se je v večernih urah po Krasu zapeljal Gašper Andrinek. Obiskala sta tudi Vojščico, kjer domačini ponoči z razgledne točke opazujejo in gasilcem sporočajo morebitne nove požare.
Zadnjih nekaj dni skoraj vse informativne oddaje začenjamo z informacijami o požaru na Krasu. Aktivirano je bilo več tisoč slovenskih prostovoljnih in poklicnih gasilcev. Ob tem gre za enega večjih logističnih projektov, ki poteka zadnje dni, kar lahko opazimo na poteh, ki vodijo proti Krasu. Celotni konvoji gasilskih vozil prihajajo na pomoč. Enega izmed njih je od izhodišča do začetka nočne izmene na Krasu spremljal Gašper Andrinek.
Iz Ramale se ne oglašamo prav pogosto. Tam je naš glasbeni sodelavec Borja Močnik, nastopil je na sploh prvem Ramallah Music Week-u. O glasbeni sceni in življenju tam pa v pogovoru.
Profesorico doktorico Metodo Dodič Fikfak, predstojnico Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa, smo poklicali, da bi preveril, kakšne posledice ima dim zaradi požara na Krasu na zdravje ljudi.
Medtem ko se gasilci v preštevilnih deželah požrtvovalno borijo s požari v tem vročem sušnem poletju, so se ta teden v Celju zbrale najboljše tekmovalne ekipe vseh kategorij iz dvajsetih držav na 17. gasilski olimpijadi. Tudi pri njih je tokrat zaradi koronavirusne krize olimpijada, obdobje med igrami, trajalo kar 5 let, vse kar so se vmes naučili, pa od srede do danes prikazujejo med treningi in tekmovanji: hitrost, spretnost, natančnost in kolektivnost. Poleg teh najbolj zaželenih vrlin pa je med gasilci mogoče opaziti še kakšne nič manj pomembne skupne točke, kot naprimer humor, medsebojno povezanost in kolegialnost.
Kličemo Boštjana Božiča, oskrbnika Stjenkove koče na Trstelju, ki stoji tik pod vrhom Trstelj (643 m), najvišjim vrhom Črnih hribov, ki se dvigajo nad planoto Tržaško-Komenskega Krasa med Lipo in Opatjim selom ter padajo proti Vipavski dolini med Dornberkom in Mirnom. V nedeljo je gasilcem skuhal golaž in jim v koči ponudil prenočišče, za katero je bil prepričan, da je ogenj ne bo dosegel. A se je moral zaradi varnosti z nje umakniti.
Vam ostaja kak kos oblačila, o katerem imate kaj za povedati in ki bi mu privoščili novo življenje v Zagrebu? Umetnica Marija Mojca Pungerčar s projektom Osebna koda obleke opozarja na dodano vrednost oblek, ki je ekonomska cena ne vključuje. Na tisto čustveno, ki jo določena obleka pridobi s tem, ko jo bodisi nekdo izbere, izdela in nosi, ali pa tudi ne. Kot pravi, so omare zasebni muzejčki, ki so omejeni s prostornino in jih je včasih treba prevetriti ter se ločiti od nekaterih kosov oblačil in prav projekt Osebna koda obleke podaljšuje življenje oblek na dostojanstven način. Letos se projekt seli v Zagreb in če imate doma kak kos oblačila, o katerem imate kaj za povedati in ki bi mu privoščili novo življenje v Zagrebu, vabljeni k sodelovanju. Oblačila (samo vrhnja, brez perila, nogavic in čevljev), sprejemajo do konca julija. Lahko jih oddate v času odprtja v galeriji Društva likovnih umetnikov Ljubljana na naslov Breg 22. Za vsako oblačilo napišite tudi kratko zgodbo in jo do konca meseca pošljite na mejl: mojca.pungercar@guest.arnes.si. Zgodbe bodo objavili na FB, lahko tudi anonimno.
Za kamne v Štanjelu menda velja, da imajo vsak svojo zgodbo, te dni pa jim na Mednarodnem festivalu kamnitih glasbil in drugih čudnih reči delajo družbo še taki, ki imajo vsak svoj zven Če ste med tistimi, ki s počitnic ali izletov radi prinesejo kakšen kamen, ne smete zamuditi dogodkov, ki jih v Štanjelu na Krasu prinaša Zvok kamna, mednarodni festival kamnitih glasbil in drugih čudnih reči. Če pa vas kamni ne zanimajo prav posebno, se vam po obisku ne bodo več zdeli čudni, ampak čudežni. Festival, ki ga organizira Društvo slovenski tolkalni projekt v sodelovanju z Območno razvojno agencijo Krasa in Brkinov, je v regiji edinstven in vse do petka vas v Štanjelu čakajo posebna glasbila iz kamna, zveneče skulpture, delavnice in koncerti. Osrednji gost festivala je nemški zvočni umetnik Jochen Fassbender, ki zvok ustvarja ob pomoči zvočnih objektov, ki jih izdeluje iz kamna in drugih materialov. Cevasti zvončki, litofon, kovinske harfe in druga glasbila, na katera lahko tudi zaigrate, so na ogled v galeriji Lojzeta Spacala.
Gilberto Gil se je na Jazz festivalu Piran/Portorož ustavil z družino. Pridružili so se mu hčerke in sinovi, pa vnukinje in vnuki. Svetovna turneja bi se morala zgoditi že pred dvema letoma, a je potovanje ustavila pandemija. Namesto potovanja so se umaknili v hribovito zaledje Ria de Janeira in se v krogu družine na pot šele pripravljali. Vse to je posnela tudi televizijska ekipa.
Špeter Slovenov, največji kraj v Benečiji, je od Ljubljane oddaljen slabi dve uri vožnje. Vsekakor ne preveč za obisk in spoznavanje bogastva, ki se skriva v kulturnem izročilu tamkajšnje slovenske manjšine in ki je zelo pregledno predstavljeno v muzeju SMO oziroma Slovensko medialno okno.
V Šiški v Ljubljani ima že 16 let delavnico Zvonko Drobnič, eden zadnjih steklopihačev za laboratorijsko steklovino pri nas. Kot pravi, ročnega dela v steklopihaštvu ne bo nikoli zmanjkalo in za nobeno reč ne reče, da se je ne da narediti, včasih le potrebuje kak dan, da si izmisli, kako. Izdeluje laboratorijsko steklovino za Institut Jožef Stefan, zdaj ima v delu prav posebne peščene ure, pri njem se ustavijo umetniki z idejami o steklenih inštalacijah.
Morda ste opazili, da prva objavljena fotografija vesoljskega teleskopa James Webb krasi naslovnice številnih slovenskih in tujih medijev. Ameriška vesoljska agencija Nasa je namreč včeraj objavila prvo serijo barvnih fotografij, ki jih je posnel teleskop, ta nova pridobitev, ki nam obeta uvide o doslej nepredstavljivih globinah. Podrobnejša pojasnila deli dr. Maruša Bradač s Fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani. Foto: Nasa
Brezplačno električno vozilo Kavalir, ki po prestolnici prevaža starejše in gibalno ovirane osebe, poznamo od leta 2009. Lani, 1. julija, pa se mu je pridružil poseben Klinko kavalir, ki skrbi za mobilnost pacientov izključno med klinikami na območju UKC Ljubljana. Oba skupaj sta prepeljala po bolj ali manj nujnih poteh že milijon dvesto tisoč hvaležnih potnikov. Damjan Zorc se je takoj po prvem rojstnem dnevu mlajšega Klinka kavalirja, ki so ga vsi uporabniki že zdavnaj oklicali kar za Klinkota, popeljal na en krog s pacienti, zdravstvenim osebjem in seveda šoferji. Foto: MOL
Navodila pred prihodom: dolge hlače, zaprto obuvalo in dokument. Tako se moraš opremiti za vstop v reaktor Triga. Potem dobiš še dozimeter, ki meri radioaktivnost, čeprav je več sevanja na enem poletu z letalom kot v reaktorju, pravi jedrski fizik Jan Malec. Zaposlen je na reaktorju Triga, svoje delo pa ne deli le med strokovno javnostjo, ampak tudi med širšo množico. Na zanimiv, strokoven, a tudi zabaven način objavlja na družabnem omrežju Tik tok, kjer ima trenutno 281 tisoč sledilcev. Kaj se zgodi, če v vodo v reaktorju pade telefon, kaj bi se zgodilo, če bi spili vodo v reaktorju in zakaj nositi dozimeter, je le nekaj vprašanj, na katera odgovorja na Tik toku. Zdaj pa tudi v zvočnem posnetku.
Peta etapa Dirke po Franciji je nekaj posebnega in za kolesarje še posebej zahtevnega
Življenje v predelanem kombiju, avtodomu, potovanje z javnim prevozom in couchsurfanje ter življenje "na nogah" s prehojenimi 23 tisoč kilometri od Argentine do Aljaske. Kako se otresti vsakdana in zaživeti ali potovati drugače, povedo nekateri Slovenci, ki so se odločili, da pustijo rutino za sabo in se podajo v neznano pustolovščino. Poklicali smo nekaj sodobnih nomadov, na primer štiričlansko družino in par, ki potujejo po Evropi s predelanim kombijem, v Turčiji v avtodomu trenutno biva slovenski par s psičko, Ida Glušič je z javnim prevozom z Bližnjega Vzhoda prek Afrike potovala v Ameriko, prenočišča pa išče prek platforme Couchsurfing in Workaway, Oliver Tič pa se je pred štirimi leti peš odpravil od Južne Amerike do Aljaske … - Klara Avsenik Žagar in Nina Ribič sta lagodno življenje v nepremičnini zamenjali za bivanje v predelanem kombiju. Klara potuje z možem Klemnom in psom Piknikom, Nina pa z možem Nejcem in dvema otrokoma. Prva sta se za potovanje odločila na vrat na nos, drugi so razmišljali in raziskovali več let, preden so se odpravili na pot. Klara je šla na zahod Evrope, Nina na sever. Ampak - kako sploh je živeti na sedmih kvadratnih metrih površine, kako sprejemajo pošto, kje se tuširajo, kako se preživljajo in kako zdržijo skupaj 24 ur na dan vsak dan. - 24-letna Ida Glušič se po svetu premika tudi s pomočjo aplikacij - Workaway in Couchsurfing služita namreč kot obliki alternativnega načina potovanja. Na svojih popotovanjih po Mozambiku, Tanzaniji, Egiptu, Jordaniji, Palestini in Ameriki se želi Ida infiltrirati v kulture domačinov in tako spoznati svet. - Drzno odločitev, da spakirata kovčke, jih naložita v družinski avtodom modela Rimor Superbrig 726 in se skupaj s svojo psičko odpravita na potovanje po Evropi, sta si drznila sprejeti tudi Nastja in Rok, par, ki pravi, da jima je življenje v avtodomu pisano na kožo, zato o vrnitvi domov ne rada preveč razmišljata. Sta pa nam z veseljem odgovorila, zakaj sta se odločila za njun Potujoči brlog, kakšne izzive bivanje na štirih kolesih prinaša in z nami delila nekaj nasvetov, če se kdo izmed vas odloča za podobno življenje. - Od predelanih kombijev ter aplikacij Couchsurfing in Workaway, ki omogočajo alternativno potovanje, pa smo pod drobnogled vzeli tudi nekaj, kar je vedno z nami in nam prav tako omogoča premikanje. Svoje noge. Oliver Tič se je pred štirimi leti podal na več kot 23.000 kilometrov dolgo pot od Južne do Severne Amerike, in to kar peš.
Vipavsko dolino kot prostor ujet med alpski, kraški in mediteranski svet seveda verjetno najbolj poznamo po številnih vinskih sortah, tudi po sadju, zdajle je denimo čas marelic in breskev … je pa Vipavska dolina še veliko več kot to. Da bi poudarili in izpostavili celoto, so se tam lotili projekta tržne znamke Vipavska dolina. Takole Vipavsko dolino predstavljata direktorica Regijske razvojne agencije ROD Brigita Habjan Štolfa in vodja projekta Suzana Žvokelj Ferjančič.
40 milijonov prodanih albumov, štiri milijarde predvajanj na digitalnih platformah, šest diamantih plošč, 133 platinastih in 34 zlatih.
Poleg kobariškega muzeja je v Posočju tudi veliko zasebnih zbirk, med njimi je tudi muzej Botognice v Drežnici, ki bo drugo leto praznoval 30-letnico. Zbiratelja Mirka Kurinčiča, ki velja za enega prvih zasebnih zbirateljev ostalin 1. svetovne vojne pri nas, je obiskala Mariša Bizjak.
Kolo je orodje, ki nam pomaga mobilnost razumeti drugače. Prevladujoči pogledi poudarjajo hitrost. Mobilnost pa je lahko tudi druženje, igra ter skrb za okolje, kjer se ljudem ne nujno mudi. Kolesarski profesor je Ljubljano obiskal v času konference Velo-City, kjer je predstavil knjigo Movement (Gibanje).
Neveljaven email naslov