Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Radovljici kar mrgoli točk, ki nosijo njegovo ime, tam pa je tudi njegova rojstna hiša…no ja, hiša, ki stoji na mestu njegove rojstne hiše, ki je pogorela leta 1835. Rodil pa se je prav na jutrišnji dan leta 1756. Verjetno že veste o kom govorimo, če še ne, vam bo pa to zdaj zaupal Miha Švalj s svojo gostjo kustosinjo Katjo Praprotnik.
V Radovljici kar mrgoli točk, ki nosijo njegovo ime, tam pa je tudi njegova rojstna hiša…no ja, hiša, ki stoji na mestu njegove rojstne hiše, ki je pogorela leta 1835. Rodil pa se je prav na jutrišnji dan leta 1756. Verjetno že veste o kom govorimo, če še ne, vam bo pa to zdaj zaupal Miha Švalj s svojo gostjo kustosinjo Katjo Praprotnik.
Ena najbolj nenavadnih zgodb oživljanja človeka po srčnem zastoju se je zgodila pred dobrim mesecem na Koroškem, ko je sicer poklicni reševalec Primož Krajnc oživljal ustavljeno srce svojega soseda Ferija. Reševal je v prostem času, brez običajne opreme in ekipe, reševanje pa je potekalo na strmi strehi dobrih pet metrov nad tlemi. Čustvena stiska ob reševanju življenja priljubljenega soseda je bila velikanska celo za izkušenega reševalca, ki jo je dober mesec pozneje opisoval s solzami v očeh. Sosed Feri, ki je zdaj že doma, pa si je za proslavo vnovičnega rojstva zaželel, da bi njegov rešitelj Primož Krajc vse takrat prisotne in vse sosede naučil oživljanja. Izobraževalni piknik bo potekal prav na svetovni dan oživljanja.
Ker se bližamo svetovnemu dnevu oživljanja, vas bomo tudi danes spomnili na to, kako pomembne so veščine oživljanja in kako hitro odtekajo odločilne minute, v katerih odteka človeško življenje ob srčnem zastoju. Zgodi se od 1400 do 1700 primerov na leto, v večini primerov doma, a zgodi se tudi v najbolj prijetni družbi in v razpoloženju, ki ne daje slutiti, da se bo naslednjo minuto nekdo boril za življenje. Zgodba, ki jo boste slišali, se je zgodila to pomlad. Sogovornica, ki je oživljala ljubo osebo s srčnim zastojem na parkirišču, pravi, da si ne predstavlja, kako bi živela s spoznanjem, da življenja ni rešila zgolj zato, ker se ji ni ljubilo na tečaj oživljanja. K sreči ga je opravila in tudi zato ima zgodba srečen konec.
Preverjamo razpoloženje na prvem Avdiofestivalu Radia Slovenija, ki prav v ponedeljek od zgodnjedopoldanskih ur poteka v Cukrarni. "Vse več ljudi ustvarja zvočne vsebine, vse več jih posluša podkaste. Kaj sploh še ostane radiu?" O tem se pogovarjamo z obiskovalci in organizatorji festivala.--
Današnji dan duševnega zdravja je več kot odličen povod za pogovor s pisateljem Andražem Rožmanom, ki zase pravi, da je raje oklican za norega, kot da bi zagovarjal to, kar v obstoječem sistemu velja za normalno. Ne verjame v razmejevanje z zidovi, ampak v demokratično psihiatrijo brez zidov in dialog brez hierarhije. Za njim je devet let psihoanalitične psihoterapije oziroma psihoanalize, pa tudi petnajst let novinarske kariere, ki jo je zamenjal za študij na Fakulteti za socialno delo. V prihodnosti pa se namerava podati v terapevtske vode. Omenjeni biografski podatki so pomembni zato, ker se prepletajo tudi v njegovem drugem romanu Titov sin, v katerem nastopata dva osrednja lika: Klemen, ki ga je avtor je v precejšnji meri oblikoval avtobiografsko; ter Frenk. Navdih zanj je resnična oseba Joc Podlesnik, ki ima za sabo leta institucionalnega pshiatričnega zdravljenja in ki je bil pripravljen tudi deliti svojo zgodbo z avtorjem romana Titov sin.
Naša oddaja Sekunde rešujejo je nastala kot posledica praznovanja 35. obletnice Vala 202, torej pred 15 leti. Zamislili smo si oddajo, ki bi ljudi spodbudila, da bi se naučili najosnovnejših ukrepov in prijemov, s katerimi lahko človeku s srčnim zastojem pomagamo preživeti. In 15 let pozneje še zmeraj vztrajamo – kot je treba vztrajati tudi takrat, ko pred nami nekdo pade kot pokošen in je le naše ukrepanje tisto, ki odloča o njegovem življenju ali smrti. Vaše roke bodo tiste, ki bodo rešile življenje, in več kot 90 odstotkov možnosti je, da ga boste reševali najbližjim ali nekomu, ki ga poznate. Človeku, ki ne diha, takrat sprostimo dihalne poti in na trdi podlagi začnemo izvajati močne stiske prsnega koša, globoke vsaj 5 centimetrov, v ritmu 100 stisov na minuto oziroma v tempu najbolj znane himne oživljanja, vse do prihoda reševalcev. Boste znali, ko bo šlo zares?
"V Sloveniji je bila letošnja sezona neviht dolga in v mnogih pogledih izjemna." Tako 22-letni lovec na nevihte Amadej Krépek s superlativi opiše za marsikoga turoben čas poletno-jesenskih neurij. Ko drugi strele s strahospoštovanjem in z varne razdalje le opazujemo, adrenalinski navdušenec viharno dogajanje spremlja povsem od blizu.
Pred 15 leti smo za 35. rojstni dan Vala 202 poslušalcem želeli podariti tudi kakšno akcijo, ki je dotlej v medijih še ni bilo. Sekunde rešujejo je tako postal prvi projekt učenja temeljnih postopkov oživljanja, ki vseskozi spodbuja tudi uporabo in nameščanje javnih defibrilatorjev, naprav, ki so v številnih primerih srčnega zastoja ključne za obuditev človeka v življenje. Zavedanje o pomenu oživljanje je danes neprimerno večje kot takrat, veliko pa je tudi ljudi, ki so danes živi predvsem zato, ker so jim pomagali laični očividci. Taka je tudi naša prva zgodba v letošnji seriji oddaj akcije »Sekunde rešujejo«, v kateri bomo spoznali sogovornika, ki je s poznavanjem temeljnih postopkov oživljanja svojo boljšo polovico nazaj v življenje obudil že dvakrat.
Danes zjutraj nas je zapustil eden izmed nespornih velikanov slovenske glasbe.
Najprej ena zelena zima, ki je pustila posledice, potem dve zimi s covid ukrepi, ki sta posledice samo nadgradili, zdaj pa še energetska kriza, ki bo stroške obratovanja naprav enormno povečala. Zdi se, kot da se je v zadnjem obdobju vse zarotilo proti žičničarjem, ki že brez omenjenih težav prej životarijo kot kaj drugega. O kondiciji slovenskih smučišč po dokaj ugodni poletni sezoni se pogovarjamo s predsednico Združenja slovenskih žičničarjev Manuelo Božič Badalič.
Generalna skupščina Unesca je lani novembra v Parizu enoglasno sprejela odločitev o Mednarodnem dnevu geopestrosti, ki ga prvič praznujemo prav danes. In sicer v naravnem spomeniku Dovžanova soteska, ki je geološko eno najzanimivejših območij v Sloveniji. O tem, kaj je biopestrost in zakaj je pomembna, smo se pogovarjali z Martino Stupar z Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave.
Jesen je čas, ko v Ljubljano na študij migrira mlada populacija in letošnja jesen je tudi s perspektive financ zanje nekaj posebnega. Cene najemnin za stanovanja se že nekaj časa vzpenjajo, čakalna vrsta za sobo v študentskem domu pa je vse daljša. Tako študenti izbirajo med odločitvijo, ali bodo z vlogo za sobo v študentskem domu poskusili ali pa se sprijaznili z najemom sobe pri zasebniku. V obeh primerih je izziv kar velik.
Čeprav se službeno ukvarja z avtocestami, ima Toni Obid, ko pomisli na zemljevid Slovenije, pred očmi železniškega.
"Ko je bil moj oče trezen, je bil najboljši človek na svetu, pomagal je vsakemu. Pijan pa je bil pošast. Ko sem prebrala knjigo Kralj alkohol, sem prvič ugotovila, da to ni samo težava mojega očeta, ampak težava številnih."
Cikel kriminalnih romanov Primeri inšpektorja Vrenka je eden najuspešnejših ciklov slovenskih piscev kriminalk. Avgust Demšar je svoj literarni prvenec z naslovom Olje na balkonu izdal že daljnega leta 2008. Lani so njegova dela doživela ekranizacijo v najbolj uspešni in gledani igrani seriji na nacionalki v zadnjih dvajsetih letih, letos pa snemajo že drugo sezono. Njegova dela so v minulih izhajala kot zvočne knjige. Avgust Demšar je na eni od prvih predstavitev svojih kriminalnih romanov, ki so takrat izhajali pod okriljem založbe Sanje, dejal, da bo postal pravi pisec kriminalk šele, ko bo imel pod streho vsaj cikel šestih romanov z enim osrednjim likom.
Udeležili smo se shoda za javno RTV in med udeleženci preverili, zakaj podpirajo javni medijski servis in kako razumejo njegovo vlogo v demokratični družbi.
Voditeljica in novinarka Jasmina Jamnik o trenutnih razmerah na TV Slovenija. Pravi, da se je prvič v zgodovini samostojne Slovenije zgodilo, da bi nekdo poskušal tako agresivno spremeniti javni zavod RTV Slovenija v propagandni aparat.
Današnji dan je na RTV SLO namenjen stavki novinarjev in drugih zaposlenih na RTV Slovenija. Maruša Kerec je zato v studiu Vala 202 gostila Igorja E. Berganta, voditelja Odmevov.
Ali kdaj razmišljamo o času, ko nas ne bo? To bi bil lahko nekakšen moto uprizoritve igre Otroci (The children), angleške dramatičarke Lucy Kirkwood, ki je včeraj doživela krstno premiero na Malem odru Slovenskega narodnega gledališča DRAMA Ljubljana. Tekst je odlično prevedla Tina Mahkota, režije se je lotila Nina Šorak, ki je za dramaturga povabila Blaža Lukana. In kdo so protagonisti dramske igre Otroci? So trije znanstveniki, ki so se vse do upokojitve posvečali jedrski fiziki. Petinšestdesetletno Rose, igra Silva Čušin, zakonski par, sedeminšestdesetletno Hazel in sedemdesetletnega Robina pa Saša Pavček in Janez Škof.
Ob evropskem dnevu jezikov smo se pomešali med udeležence Malega in Velikega jezikovnega mozaika, ki je v včeraj potekal v Kinu Bežigrad. Pogovarjali smo se z otroki, ki prihajajo iz večjezičnih družin, o jeziku premlevali z mladostniki, ki se v šoli učijo različne tuje jezike, in spoznavali tiste, ki izhajajo iz drugih kulturnih okolij. Kot se za jezikovno reportažo spodobi, bo v njej moč slišati pravo brbotavo juho jezikov, začinjeno z razlogi, zakaj je dobro obvladati več jezikov.
Neveljaven email naslov