Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ukrajinska glasbenica Eka Yokodo je kmalu po začetku vojne z otroki pribežala v Slovenijo. Načrtuje še veliko glasbenih sodelovanj in nastopov, pa tudi izdaje avtorske glasbe. Po prihodu v Slovenijo je nastala skladba Sertelna Doza Pravdy, v prevodu Smrtonosna doza resnice, ki govori o bolečini ob odhodu v vojsko.
Leto vojne v Ukrajini, 1. del: Miha Lampreht;
18. vzporednik: Kako je vojna v Ukrajini vplivala na življenja ljudi po svetu?
Ukrajinska glasbenica Eka Yokodo je kmalu po začetku vojne z otroki pribežala v Slovenijo. Načrtuje še veliko glasbenih sodelovanj in nastopov, pa tudi izdaje avtorske glasbe. Po prihodu v Slovenijo je nastala skladba Sertelna Doza Pravdy, v prevodu Smrtonosna doza resnice, ki govori o bolečini ob odhodu v vojsko.
Leto vojne v Ukrajini, 1. del: Miha Lampreht;
18. vzporednik: Kako je vojna v Ukrajini vplivala na življenja ljudi po svetu?
Na letošnjih Dubrovniških poletnih igrah je v gledališki predstavi Ekvinokcij (Enakonočje) dramatika Iva Vojnovića nastopil Goran Višnjič, hrvaški igralec, ki je v Hollywoodu s svojimi vlogami dosegel mednarodno slavo: najprej kot dr. Luka Kovač v popularni ameriški seriji Urgenca (ER), nato kot Garcia Flynn v seriji Brezčasni (Timeless), vmes je posnel tudi nekaj zgodovinskih filmov, od leta 2022 pa ima vlogo Erika Rdečega v novi Netlixovi nadaljevanki Vikingi: Valhalla, ki so jo snemali tudi v Dubrovniku.
Letošnje poletje bo med najtoplejšimi doslej, to velja zlasti za julij, ko so bile povprečne temperature v Sloveniji za dve stopinji in pol višje od za ta čas pričakovanih vrednosti. Kot razlaga klimatolog Gregor Vertačnik z Agencije za okolje, je nadpovprečno vroče poletje le del trenda že sicer toplih mesecev pri nas v preteklem letu.
To je kratek sprehod po dolgi in bogati zgodovini Statističnega urada (Surs), ki je bil ustanovljen 19. avgusta 1944. Surs je glavni izvajalec in usklajevalec dejavnosti slovenske državne statistike, zato ob osemdesetletnici statističnega urada predstavljamo njegovo poslanstvo, pomembno vlogo in delovanje. Kako nam statistiki in statističarke pomagajo iskati rešitve? S podatki!
Festival Jazzinty je intenzivno enotedensko glasbeno izobraževanje, ki se ga vsako leto udeleži do 100 glasbenikov, ki v Novo mesto prihajajo iz vsega sveta. Poleg delavnic, na katerih poučujejo mednarodno priznani mentorji, se izobraževanje zvečer prelevi v žur, koncerte in skupinsko "jammanje".
Smo sredi vročinskega vala in mrzlično iščemo načine, kako se v tej vročini ohladiti. Ko nas obliva pot, je vsaka rešitev zelo dobrodošla, pa je tudi varna? Ob visokih temperaturah pogosto pomislimo na hitro ohladitev - to je v mnogih primerih tudi hladen tuš. Ne v prenesenem pomenu. Kako zelo dobrodejen je in na kaj moramo biti pozorni, ko se tuširamo z vodo, ki ima lahko le kakšnih deset stopinj Celzija?
Danes kristjani zaznamujejo praznik Marijinega vnebovzetja ali veliki šmaren, ki je, kot pravijo, praznik upanja in poudarja dostojanstvo ter poklicanost vsake ženske. 15. avgusta tako številni množično romajo v Marijina svetišča in cerkve po vsej državi. V Sloveniji je Mariji posvečenih veliko cerkva in kapelic, kar kaže na to, da je podoba Marije v slovenskem prostoru globoko zakoreninjena.
Zdravniki opozarjajo, da je lahko vročina nevarna, predvsem za kronične bolnike, pa tudi otroke, dojenčke in nosečnice. Kako je v teh dneh na ljubljanski urgenci, beležijo kaj večji obisk? Na katere opozorilne znake telesa moramo biti pozorni ob veliki toplotni obremenitvi?
Italija, Španija in Hrvaška še zmeraj veljajo za najbolj obiskane turistične destinacije v Evropi in po podatkih Eurostata največ turistov prihaja iz držav članic Evropske unije. Mimoidoče turiste smo vprašali, zakaj se odločajo, da raje dopostujejo v domači državi ali nedaleč stran od doma. Je potovanje znotraj domače države res cenejše in kakšne so njihove izkušnje z dopustovanj v državah izven EU?
Na Kongresnem trgu v Ljubljani je včeraj množica navijačev pozdravila slovensko olimpijsko reprezentanco. Prav ob koncu so na oder prikorakali tudi dobitniki medalj, zlati Janja Garnbret in Andreja Leški ter srebrni Toni Vodišek.
V Trbovljah je več kot 30 študentov iz različnih evropskih držav teden dni sestavljalo animirane robotske glave. Poglobljeno so raziskovali robotiko in animatroniko, razvijali so inženirske veščine in tehnološka znanja. Zakaj je bil najbolj prepričljiv robotski medvedek Pu, kako se obnese robotski pes Mobi in kaj je robotski Mali princ prišepnil dr. Juretu Knezu.
Igre v Parizu zaznamujejo fantastični športni boji, pa tudi odlično vzdušje. Skoraj na vseh tekmovališčih so tribune vseskozi polne. To velja tudi za atletsko. Stade de France je največji stadion, na katerem potekajo olimpijske igre, napolnjen z 80.000 obiskovalci v dopoldanskih in večernih terminih. Stadion pa se zelo hitro izprazni in napolni, brez dolgega čakanja v vrstah. Za to je ključno pragmatično načrtovanje stadiona, pomembno vlogo pa igrajo tudi tisti, ki usmerjajo obiskovalce in jim pomagajo priti na pravo mesto ob pravem času.
Pere Lachaise je eno najznamenitejših pokopališč na svetu. Vsako leto se množice turistov in domačinov ustavi ob grobovih tako neznancev, kot številnih znanih oseb, ki so zaznamovale predvsem 19. in 20. stoletje.
Seine-Saint-Denis je najrevnejši francoski departma severno od Pariza, kjer so svoj dom našli povečini priseljenci. Mešajo se mnoge kulture, slišati je mogoče 140 različnih jezikov. Stopnja kriminalitete je najvišja v Franciji, prebivalci so revni, povprečen Parižan pa ga, čeprav je od središča mesta oddaljen le dobrih devet kilometrov, obišče le takrat, ko športna tekmovanja gosti Stadion Stade de France.
Na prizorišču olimpijskih tekmovanj v golfu sta, poleg Pie Babnik in Ane Belac, aktivna tudi vzdrževalca igrišč Grega Mahkovec in Jan Černilec. Kot pravita prostovoljca, je bila njuna velika želja, da bi lahko tako sodelovala na olimpijskih igrah.
Na olimpijskih igrah se zanimive zgodbe sestavijo kar same. Kajakašica Eva Terčelj nam je tako predstavila svojo kolegico s Fakultete za arhitekturo, ki je v Pariz prišla na študentsko izmenjavo, se zaljubila v mesto in ostala.
Na olimpijskih igrah v Parizu imajo fotografi marsikje izjemno kuliso. Delček tega ste verjetno videli prek televizijskih ekranov tudi gledalci, recimo zmagovalno pozo Belgijca Remca Evenepoela po drugem zlatu, ko je kolo visoko dvignil kolo v zrak, ozadje pa je krasila podoba Eifflovega stola. Pariz je zdaj povsem v znamenju olimpijskih iger, je pa to še vedno tudi ena od prestolnic svetovne mode. Zato predstavljamo dva fotografa – enega, ki lovi športne trenutke, in drugega, ob katerem v studiu pozirajo manekenke in manekeni, ovekoveči pa tudi izdelke, ki jih je treba promovirati.
Reportaža iz olimpijskega Pariza je nastala v bližini terenskega studia Vala 202, v parku La Villette, kjer je središče slovenskih navijačev, povabljencev, visokih gostov in seveda tudi športnikov, ki pridejo na sprejem ob odmevnih rezultatih, pa tudi samo na kakšen grižljaj domače hrane. Slovenska hiša je največji tovrstni projekt v zgodovini slovenskega olimpijskega komiteja, vreden nekaj več kot 2 milijona evrov.
Na eni od postaj vlaka podzemne železnice, ki vodi od središča Pariza proti zahodu in ustavi pri znamenitem teniškem stadionu, sedita mladenič in mladenka. On v roki drži star, precej oguljen lopar …
Olimpijske igre so športni dogodek izjemnih razsežnosti. Koordinacija tako velikega dogodka s toliko prizorišči, športnimi panogami in športniki je zahteven zalogaj za vsakega organizatorja. V veliko pomoč tako športnikom kot tudi novinarjem, obiskovalcem in vsem ostalim so na olimpijskih igrah vedno prostovoljci in prostovoljke. Skupaj jih je na igrah kar 45.000.
Eden osrednjih dogodkov na olimpijskih igrah v Parizu je cestna kolesarska dirka, ki se začenja v središču prestolnice, se potem usmeri proti zahodu in naredi dva kroga v okolici Versailla. Za zadnjih 50 kilometrov pa se dirka vrne v Pariz, kjer kolesarje čakajo trije vzponi na hrib Montmartre, ki je znan po slikovitih trgih in uličicah, na katerih ustvarjajo umetniki. Med sprehodom po tem predelu mesta je Igor Tominec poizvedel, zakaj so traso izbrali za zaključek olimpijske kolesarske preizkušnje.
Neveljaven email naslov