Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Iranska režiserka in aktivistka Nahid Persson, dobitnica nagrade Amnesty International Slovenije za najboljši film na temo človekovih pravic, je bila gostja letošnjega Festivala dokumentarnega filma. Ko je Iran postal islamska republika so jo oblasti kot najstnico zaprle, pobegnila je v Dubaj od koder se je preselila na Švedsko, kjer že 30 let snema dokumentarne filme. V njih se osredotoča predvsem na svojo državo rojstva, iranske ženske, njihovo ranljivost, življenjsko moč in sposobnost preživetja. Njen zadnji film Bodi moj glas ustvari pretresljiv portret žensk, ki se na družbenih omrežjih upirajo prisilni nošnji hidžaba, pri tem pa ji pomaga aktivistka in novinarka Masih Alinedžad, ki na spletu pooseblja glas za vse tiste, ki jim je v Iranu zanikan.
Iranska režiserka in aktivistka Nahid Persson, dobitnica nagrade Amnesty International Slovenije za najboljši film na temo človekovih pravic, je bila gostja letošnjega Festivala dokumentarnega filma. Ko je Iran postal islamska republika so jo oblasti kot najstnico zaprle, pobegnila je v Dubaj od koder se je preselila na Švedsko, kjer že 30 let snema dokumentarne filme. V njih se osredotoča predvsem na svojo državo rojstva, iranske ženske, njihovo ranljivost, življenjsko moč in sposobnost preživetja. Njen zadnji film Bodi moj glas ustvari pretresljiv portret žensk, ki se na družbenih omrežjih upirajo prisilni nošnji hidžaba, pri tem pa ji pomaga aktivistka in novinarka Masih Alinedžad, ki na spletu pooseblja glas za vse tiste, ki jim je v Iranu zanikan.
V Ljubljani opravimo s kolesom le šestino poti. Medtem je delež kolesarjev na Nizozemskem precej višji, 27 odstotkov vseh potovanj do osem kilometrov opravijo s kolesi. Pri nas pa ostaja zaskrbljujoče, da je več kot polovica voženj, krajših od dveh kilometrov, še vedno opravljenih z avtomobilom. Polni zagona kolesarimo v službo je nacionalna pobuda za spodbujanje kolesarjenja in spreminjana vsakodnevnih potovalnih navad. Izzivu se pridružite med 8. majem in 9. junijem.
Vsakih nekaj let se Slovenci tudi pri vprašanju uravnavanja medvedje populacije razdelimo na tiste, ki menijo, da je medvedov preveč, in tiste, ki menijo, da lovci ne bi smeli posegati v naravno ravnovesje in medvedjo populacijo. Zadnji tak primer, ki je dvignil veliko prahu, je bilo dovoljenje za t. i. odvzem 230 medvedov iz populacije, kar je petina vseh naših medvedov. Preveč, premalo, ravno prav? Pravzaprav smo v Sloveniji pri ohranjanju največje evropske zveri žrtve svojega uspeha. Pred stotimi leti, ko je bilo nekaj deset medvedov, je bila ta vrsta na robu izumrtja, pred četrt stoletja jih je po naših gozdovih hlačalo vsega 400, v začetku tega leta pa je bilo pri nas približno 1100 medvedov.
Ko je Rimski klub leta 1972 objavil svoje vizionarsko poročilo Meje rasti, je bilo na Zemlji 3,8 milijarde ljudi.
Na Kongresnem trgu v Ljubljani smo ob dnevu Evrope valovci pripravili novinarske delavnice za osnovnošolce. Ti so se lahko na naši stojnici preizkusili v snemanju anket, intervjujev in reportaž. Mladi so tako spoznali, kaj vse na terenu počnemo novinarji, in ugotovili, kako malo jim še manjka, da postanejo čisto pravi "radijci".
Ob začetku mandata, ki ga je nastopil leta 2019, se je zdelo, da bo deloval bolj kot ne v ozadju, a so številne krize to obrnile na glavo.
Združeno kraljestvo bo devet mesecev po smrti Elizabete II. uradno dobilo novega kralja, Karla III.. Govorimo o pomenu samega dogodka, simboliki kronanja, odnosu Britancev do monarhije in kraljevem vplivu.
Dnevi žalovanja v Srbiji se nadaljujejo. Sinoči se je v zgodil nov strelski napad, napadalca so danes dopoldne ujeli. Od tragedije, ki se je zgodila v beograjski osnovni šoli, so se že zvrstile številne analize srbske družbe. Zagotovo je prehitro sklepati ali sta ti tragediji povezani, a vseeno se pojavljajo opozorila, da se odpira nekakšna pandorina skrinjica. Za več informacij smo poklicali našega beograjskega dopisnika Boštjana Anžina.
Tretjega maja zaznamujemo mednarodni dan svobode medijev. Leta 1993 ga je razglasila Generalna skupščina Združenih narodov. Na ta dan je, kot že običajno, mednarodna organizacija Novinarji brez meja objavila indeks svobode medijev. Letos ugotavlja, da je svet vse bolj podvržen industriji lažne vsebine, s čimer pa se spoprijemajo še posebej novinarji. Čeprav je Slovenija na indeksu nekoliko napredovala, ostaja še vedno nizko.
3. maj je svetovni dan svobode medijev.
Združene so v pesmi in prepričanju, da je upor ena osnovnih človekovih pravic. Trenutno snemajo nov album in imajo številne nastope.
Družbena angažiranost, upor proti nepravičnosti, antifašizem, solidarnost in izražanje kritike s pesmijo, s svojo skupnostjo.
Edini partizanski pevski zbor na Hrvaškem. Pevci pravijo, da je stavbo antifašistom zapustila judovska družina, danes pa je v lasti občine in marsikdo bi tam raje videl stati na primer kak hotel.
Le Zbor je prvi mešani lezbični in feministični ženski pevski zbor v jugovzhodni Evropi. Antifašizem je po mnenju članic temeljna civilizacijska pridobitev. In uporne pesmi so del antifašizma.
Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič v letošnjem letu obeležuje 50 let neprekinjenega delovanja.
V središču Ljubljane na protestnem shodu kmetje izražajo nestrinjanje s politiko, ki po njihovih besedah omejuje normalno kmetovanje in jim onemogoča izrabljanje njihove lastne zemlje za preživetje. Na Trgu republike se jih je zbralo okoli 3000, približno tretjina tudi s traktorji.
1. decembra je bilo slovensko čebelarstvo vpisano na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva in prav na današnji dan so čebelarska društva na svečanem dogodku v Radovljici prevzela faksimile listine. In prav v okolici Radovljice, točneje v Begunjah, je Aleš Smrekar obiskali čebelarja mlajše generacije. Z Erikom Luznarjem se je zapletel v čebelarski pogovor o tem in onem, tudi o Unescovem vpisu.
V Sudanu se je izteklo obdobje, v katerem naj bi vojska, ki je leta 2019 z državnim udarom strmoglavila oblast pod vodstvom avtokrata Omarja al Baširja, vodenje države pa prepustila civilnim institucijam. Trenutni voditelj države general Abdel Fattah al-Burhan je Sudancem ves čas obljubljal, da bo to storil, nato pa se je v zadnjem trenutku premislil. Pred slabima dvema tednoma je tako boj za oblast hipno prerasel v krvave spopade, ki so močno prizadeli prebivalce Sudana, zlasti v prestolnici Kartum. Kako civilna družba, ki sicer tokrat ni osrednja tarča nasilja borcev za oblast, temveč prej kolateralna škoda, doživlja dogajanje, nam na podlagi svojih neposrednih izkušenj opiše nekdanja gostja naše oddaje Globalna vas Frančiška Šonaja.
Eden od pomembnih vidikov trajnosti je tudi vzdržljivost in popravljivost izdelkov, ki jih uporabljamo za delo ali doma, v delavnici ali v gospodinjstvu. Vsaka okvara aparata ali izdelka nas potrošnike postavlja pred dilemo ali stvar popraviti ali zamenjati. Evropske potrošniške organizacije si prizadevajo, da bi proizvajalci začeli označevati svoje izdelke z indeksom popravljivosti in vzdržljivosti pa tudi, da bi bile komponente v aparatih standardizirane, kar bi omogočilo cenejše popravilo.
V rokah imamo kontroler. Več različnih tipk za različne ukaze je pred nami. Potem pa tisti značilni ritem hoje po tleh. Ne, ni človeški. Smo v prav posebni družbi pasjega robota Spota. Z laserskim skeniranjem posname digitalnega dvojčka stavbe, rešuje ljudi ob naravnih nesrečah, hodi po stopnicah, čez nekaj časa pa tudi po Marsu. V Tehnoparku v Celju so dosegli nov mejnik v slovenski robotiki: Spota so upravljali kar z mislimi.
Že sam Janez Vajkard Valvasor je v Slavi vojvodine Kranjske pisal "o pijači, ki si jo kmetje sami napravijo iz brinja in da je Kranjcem medica priljubljena pijača". Žganjekuha je del slovenske tradicije, ki ji tudi Evropska zakonodaja ni mogla do živega. Društvo ljubiteljev domače žganjekuhe Slovenije si prizadeva to žlahtno tradicijo povzdigniti na višjo raven, kajti med žganjekuhi niso vsi mojstri svoje obrti in v želji po čim večjem zaslužku ali zaradi malomarnosti prodajajo destilate, ki si ne zaslužijo imena žganje. Tudi zato bodo to soboto organizirali 1. mednarodni festival žganih pijač, ki bo nagradil najboljše destilate in predvsem izobraževal: tako ljubitelje žganih pijač kot žganjekuhe.
Neveljaven email naslov