Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Le Zbor je prvi mešani lezbični in feministični ženski pevski zbor v jugovzhodni Evropi. Antifašizem je po mnenju članic temeljna civilizacijska pridobitev. In uporne pesmi so del antifašizma.
Zbori upora:
Le Zbor je prvi mešani lezbični in feministični ženski pevski zbor v jugovzhodni Evropi. Antifašizem je po mnenju članic temeljna civilizacijska pridobitev. In uporne pesmi so del antifašizma.
Zbori upora:
V 90. letu starosti je umrl Janez Gorišek, nekdanji smučarski skakalec, gradbeni inženir in konstruktor, ki je skupaj z bratom Vladom skonstruiral letalnico v Planici in nato od leta 1969 tudi bdel nad največjo skakalnico na svetu.
Na jugu Argentine, v središču Patagonije, je Glaciarium, sodoben center za interpretacijo ledenikov. Center je posvečen ledu in ledenikom in poglobljenemu izobraževanju obiskovalcev o teh naravnih pojavih.
15. marec je svetovni dan pravic potrošnikov, letošnji bo v znamenju prehoda na čisto energijo. Dogodki v zadnjih dveh letih in višanje cen energentov so marsikoga prisilili k zmanjšanju porabe energije in prehodu na obnovljive vire. Ta prehod ni preprost, povezan je z razmeroma velikimi stroški začetne naložbe, predvsem pa je težko sprejeti odločitev, kaj izbrati, da bomo čim manj obremenjevali okolje in hkrati čim bolj neodvisni od nihanja cen energije na trgu.
Tudi prevajalci se soočajo z matematiko.
Predstavljamo kratke potrete nekaterih znanih Slovencev, ki so se študijsko zapisali matematiki, ter matematikov, ki dokazujejo, da je lahko matematika zelo zelo praktična.
Če zavijete v stavbo Matematike, lahko v enem od nadstropij najdete zanimivo razstavo portretov slavnih matematičark, ki trenutno ustvarjajo in poganjajo matematiko po svetu. In prav zanimivo je brati njihove misli o matematiki, med drugim je ena od njih pripomnila: Kadar pesimistično gledate na svet, je matematika še vedno tam – nanjo ne vplivajo podnebne spremembe, prepiri, niti politika ali ekonomija. Ja, kot da bi bili v mehurčku … A ta mehurček še zdaleč ni imun na nekatere probleme v družbi, tudi v zvezi s položajem žensk ni vse rožnato.
Zgodba števila pi je tudi zgodba o zgodovini človeške bistroumnosti. Število pi nam je neke vrste znana neznanka že tisočletja, v iskanju njenih decimalk so se kalili mnogi najgenialnejši matematiki svojega časa, dokler niso na koncu štafete predali računalnikom, ki se danes postavljajo z neverjetnimi izračuni decimalk pi-ja. Kako je šla zgodovina tega skrivnostnega števila, od Biblije pa do superračunalnikov.
Mednarodni dan matematike, ki ga na pobudo Unesca zaznamujemo od leta 2020, letos poteka pod geslom Matematika za vsakogar.
Število pi je med drugim posebno v tem, da ima neskončno decimalk, ki se nikoli ne začnejo ponavljati, zato je recitiranje tega števila zelo velik izziv. Pomnenje števila je lahko dobra metoda za treniranje spomina, ki je navkljub vsem novodobnim elektronskim in spletnim pripomočkom še vedno cenjena vrednota in nepogrešljiva veščina številnih poklicev.
Za zdaj je slovenski rekorder dijak Tibor Hvala, pred dvema letoma je na pamet zrecitiral več kot 10 000 decimalk. Letos sicer ne bo tekmoval, zato je imel čas tudi za pogovor z Nežo Borkovič.
Pi se pojavlja povsod, kjer je krog: od sonca, ki ga opazujemo na nebu, spirale dvojne vijačnice naše DNK, zenice našega očesa, meandrov rek pa do koncentričnih krogov, ki nastanejo, ko v ribnik, lužo ali morje mečemo kamne. Ampak pi se nam lahko pokaže tudi v povsem običajnih, celo naključnih poskusih.
Dneva števila pi in praznike matematike ne zaznamujemo le pri nas na Valu 202 in pred Fakulteto za matematiko in fiziko, ampak so matematično navdahnjeni na številnih šolah po Sloveniji.
Danes je 14. 3. ali po ameriškem datumskem formatu 3/14, kar so tudi prve tri števke števila pi.
Že vrsto let smo priča spreminjanju središč mest, ki se predvsem kaže v načrtnem spreminjanju prebivalstva središč iz nižjega v višje sloje. To se načrtno dogaja v Ljubljani, temu pa se ne morejo izogniti niti obalna mesta. Tam gre predvsem za prilagajanje ponudbe izključno turistom ali pa celo, da se stanovanja v historičnih delih mest prodajajo tako imenovanim vikendašem, kar pomeni, da je poleti predvsem na obalnih predelih velika obremenitev, pozimi pa so to mesta duhov. Eno takšnih primerov je mesto Piran - na vseprisotnost turistične gentrifikacije so nas opozorili dijaki gimnazije z italijanskim učnim jezikom Antonia Seme v Portorožu, zato se je Frekvenca X tokrat odpravila na terensko debato na Obalo.
Pred točno tednom dni, 1. marca torej, je začel delovati klicni center za podporo uporabnikom zdravstvenega sistema, ki ga je pilotno uvedlo Ministrstvo za zdravje. Telefonska številka 080 18 01 je namenjena podpori in pomoči pri organizacijskih in administrativnih težavah uporabnikov, ki so doslej, predvsem z vprašanji o iskanju osebnega zdravnika, klicali razne druge telefonske številke, so zapisali na ministrstvu. Kakšna je inventura prvega tedna delovanja klicnega centra, kako je s pripombami z ene in druge strani, ki se pojavljajo dnevno, je danes, pred eno uro, na sedežu Ministrstva za zdravje, poizvedoval Aleš Smrekar.
V zadnjem delu serije, s katero odštevamo do dneva števila pi, ki velja za mednarodni dan matematike, spoznavamo učitelje in mentorje, ki delajo z mladimi nadarjenimi. Kako prepoznajo šolarja ali dijaka, ki ima potencial za uvrstitev med svetovno matematično tekmovalno smetano, kako ti mladi razmišljajo in koliko ur truda vlagajo v to, da lahko zablestijo na svetovnem matematičnem zemljevidu?
Tomi in Zak Meglič sta s Planico povezana zaradi ljubezni do smučarskih skokov.
Simpatičnega smučarskega skakalca smo prvič spoznali skoraj natanko leto dni nazaj, v času olimpijskih iger v Pekingu.
Zadnja globalna epidemija je še pospešila idejo o nujnih spremembah vloge, pristojnosti in pooblastil Svetovne zdravstvene organizacije. Zato sta v pripravi predloga nove pogodbe in pravilnika Svetovne zdravstvene organizacije, ki pa sta že sprožila tudi opozorila, da bi lahko preveč temeljito posegala v suverenost posameznih držav. Kakšni so pravni pomisleki in kakšno stališče bo v procesu sprememb zagovarjala Slovenija?
Neveljaven email naslov