Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Številni ljudje so se v teh dneh znašli v nezavidljivem položaju, izguba imovine in domovanja velja za eno največjih psiholoških stisk pri posamezniku. Povsem normalno je, da se na to odzovemo čustveno intenzivno, normalno pa je lahko tudi, da čustva zatremo in vse sile usmerimo v odpravljanje posledic povodnji, pravi klinična psihologinja Ivna Bulič.
"Za psihično stabilnost posameznika je občutek varnosti prva in osnovna potreba. Izguba imovine je seveda velik napad na občutek varnosti. Za ljudi, ki so izgubili dom, podjetje, živino, ki so izgubili vse tisto, v kar so investirali, je to lahko zelo zelo hud udarec. Pomeni nekaj najhujšega, takoj za izgubo življenja ali pa hudo izgubo zdravja. Varnost je temeljna psihološko potreba, mora biti zagotovljena, da bi sploh lahko razmišljali o čemerkoli drugem. Vsekakor ni za podcenjevati psihološke travme teh dogodkov."
Tolažba 'Saj bo vse v redu!' ali 'Samo, da smo živi!', ni najboljši način pristopanja k človeku v stiski, vsekakor pa je vsakršna pomoč in poskus vrnitve v normalnost zelo na mestu.
"O psiholoških težavah trenutno bolj verjetno razmišljajo vsi tisti, ki so okoli prizadetih, kot pa oni sami. Pomembno je, da damo zelo jasno vedeti, da smo jim na voljo, to je največ, kar lahko storimo za nekoga v stiski. Da povemo, da smo jim na voljo, da jim damo jasno vedeti, da bomo pomagali in jih podpirali pri tem, za kar nas prosijo. Pomembno je, da pri tem nismo preveč vztrajni in vsiljivi, da ne kličemo 150-krat na dan z vprašanji 'Kako si?', 'A ti kaj manjka?' …, da se izogibamo pretiranemu svetovanju, kaj bi bilo dobro narediti. Ključno je, da sledimo prizadetemu človeku, njegovim potrebam, predvsem pa je dobro, da zna okolica pri prizadetem posamezniku zagotavljati vsaj nekaj normalnosti. Da jim na primer pripravimo topel obrok, da poskrbimo za njihove otroke, da si lahko oddahnejo, da sledimo temu, o čemer se prizadeti posameznik sploh želi pogovarjati v nastali situaciji. Predvsem pa se izogibajmo stavkom, ki bolje delujejo na nas, kot pa na njih, v smislu 'Saj bo vse v redu, vse se bo uredilo …', ali pa 'Pomembno je, da si preživel!'. To so bolj stvari, ki dajo boljši občutek nam, prizadetemu posamezniku pa povzročajo le še dodatno težo. Tem floskulam se izogibajmo, generalno jih opuščajmo, kadar je nekdo v težavah. Bolje je reči: 'Glej, sploh si ne morem predstavljati, v kakšnih težavah si trenutno. Kakorkoli ti lahko pomagam, tu sem.'"
S klinično psihologinjo Ivno Bulić se je pogovarjala Maja Ratej, omenjali sta telefonsko številko, ki so jo za občane v stiski vzpostavili v Zdravstvenem domu Domžale.
Na voljo so vam na številki 01 724 51 41 od 8.00 do 22.00 ure.
Številni ljudje so se v teh dneh znašli v nezavidljivem položaju, izguba imovine in domovanja velja za eno največjih psiholoških stisk pri posamezniku. Povsem normalno je, da se na to odzovemo čustveno intenzivno, normalno pa je lahko tudi, da čustva zatremo in vse sile usmerimo v odpravljanje posledic povodnji, pravi klinična psihologinja Ivna Bulič.
"Za psihično stabilnost posameznika je občutek varnosti prva in osnovna potreba. Izguba imovine je seveda velik napad na občutek varnosti. Za ljudi, ki so izgubili dom, podjetje, živino, ki so izgubili vse tisto, v kar so investirali, je to lahko zelo zelo hud udarec. Pomeni nekaj najhujšega, takoj za izgubo življenja ali pa hudo izgubo zdravja. Varnost je temeljna psihološko potreba, mora biti zagotovljena, da bi sploh lahko razmišljali o čemerkoli drugem. Vsekakor ni za podcenjevati psihološke travme teh dogodkov."
Tolažba 'Saj bo vse v redu!' ali 'Samo, da smo živi!', ni najboljši način pristopanja k človeku v stiski, vsekakor pa je vsakršna pomoč in poskus vrnitve v normalnost zelo na mestu.
"O psiholoških težavah trenutno bolj verjetno razmišljajo vsi tisti, ki so okoli prizadetih, kot pa oni sami. Pomembno je, da damo zelo jasno vedeti, da smo jim na voljo, to je največ, kar lahko storimo za nekoga v stiski. Da povemo, da smo jim na voljo, da jim damo jasno vedeti, da bomo pomagali in jih podpirali pri tem, za kar nas prosijo. Pomembno je, da pri tem nismo preveč vztrajni in vsiljivi, da ne kličemo 150-krat na dan z vprašanji 'Kako si?', 'A ti kaj manjka?' …, da se izogibamo pretiranemu svetovanju, kaj bi bilo dobro narediti. Ključno je, da sledimo prizadetemu človeku, njegovim potrebam, predvsem pa je dobro, da zna okolica pri prizadetem posamezniku zagotavljati vsaj nekaj normalnosti. Da jim na primer pripravimo topel obrok, da poskrbimo za njihove otroke, da si lahko oddahnejo, da sledimo temu, o čemer se prizadeti posameznik sploh želi pogovarjati v nastali situaciji. Predvsem pa se izogibajmo stavkom, ki bolje delujejo na nas, kot pa na njih, v smislu 'Saj bo vse v redu, vse se bo uredilo …', ali pa 'Pomembno je, da si preživel!'. To so bolj stvari, ki dajo boljši občutek nam, prizadetemu posamezniku pa povzročajo le še dodatno težo. Tem floskulam se izogibajmo, generalno jih opuščajmo, kadar je nekdo v težavah. Bolje je reči: 'Glej, sploh si ne morem predstavljati, v kakšnih težavah si trenutno. Kakorkoli ti lahko pomagam, tu sem.'"
S klinično psihologinjo Ivno Bulić se je pogovarjala Maja Ratej, omenjali sta telefonsko številko, ki so jo za občane v stiski vzpostavili v Zdravstvenem domu Domžale.
Na voljo so vam na številki 01 724 51 41 od 8.00 do 22.00 ure.
Iranska režiserka in aktivistka Nahid Persson, dobitnica nagrade Amnesty International Slovenije za najboljši film na temo človekovih pravic, je bila gostja letošnjega Festivala dokumentarnega filma. Ko je Iran postal islamska republika so jo oblasti kot najstnico zaprle, pobegnila je v Dubaj od koder se je preselila na Švedsko, kjer že 30 let snema dokumentarne filme. V njih se osredotoča predvsem na svojo državo rojstva, iranske ženske, njihovo ranljivost, življenjsko moč in sposobnost preživetja. Njen zadnji film Bodi moj glas ustvari pretresljiv portret žensk, ki se na družbenih omrežjih upirajo prisilni nošnji hidžaba, pri tem pa ji pomaga aktivistka in novinarka Masih Alinedžad, ki na spletu pooseblja glas za vse tiste, ki jim je v Iranu zanikan.
Pod okriljem projekta Varuhinje rek bodo ob svetovnem dnevu voda v Galeriji Jakopič predstavili najbolj pereče težave, ki ta hip pestijo številne slovenske reke: od protipoplavnih ukrepov na Sori in Savinji do izgradnje turističnih objektov na varovanih brežinah rek do izgradnje niza hidroelektrarn na srednji Savi.
V 90. letu starosti je umrl Janez Gorišek, nekdanji smučarski skakalec, gradbeni inženir in konstruktor, ki je skupaj z bratom Vladom skonstruiral letalnico v Planici in nato od leta 1969 tudi bdel nad največjo skakalnico na svetu.
Na jugu Argentine, v središču Patagonije, je Glaciarium, sodoben center za interpretacijo ledenikov. Center je posvečen ledu in ledenikom in poglobljenemu izobraževanju obiskovalcev o teh naravnih pojavih.
15. marec je svetovni dan pravic potrošnikov, letošnji bo v znamenju prehoda na čisto energijo. Dogodki v zadnjih dveh letih in višanje cen energentov so marsikoga prisilili k zmanjšanju porabe energije in prehodu na obnovljive vire. Ta prehod ni preprost, povezan je z razmeroma velikimi stroški začetne naložbe, predvsem pa je težko sprejeti odločitev, kaj izbrati, da bomo čim manj obremenjevali okolje in hkrati čim bolj neodvisni od nihanja cen energije na trgu.
Tudi prevajalci se soočajo z matematiko.
Predstavljamo kratke potrete nekaterih znanih Slovencev, ki so se študijsko zapisali matematiki, ter matematikov, ki dokazujejo, da je lahko matematika zelo zelo praktična.
Če zavijete v stavbo Matematike, lahko v enem od nadstropij najdete zanimivo razstavo portretov slavnih matematičark, ki trenutno ustvarjajo in poganjajo matematiko po svetu. In prav zanimivo je brati njihove misli o matematiki, med drugim je ena od njih pripomnila: Kadar pesimistično gledate na svet, je matematika še vedno tam – nanjo ne vplivajo podnebne spremembe, prepiri, niti politika ali ekonomija. Ja, kot da bi bili v mehurčku … A ta mehurček še zdaleč ni imun na nekatere probleme v družbi, tudi v zvezi s položajem žensk ni vse rožnato.
Zgodba števila pi je tudi zgodba o zgodovini človeške bistroumnosti. Število pi nam je neke vrste znana neznanka že tisočletja, v iskanju njenih decimalk so se kalili mnogi najgenialnejši matematiki svojega časa, dokler niso na koncu štafete predali računalnikom, ki se danes postavljajo z neverjetnimi izračuni decimalk pi-ja. Kako je šla zgodovina tega skrivnostnega števila, od Biblije pa do superračunalnikov.
Mednarodni dan matematike, ki ga na pobudo Unesca zaznamujemo od leta 2020, letos poteka pod geslom Matematika za vsakogar.
Število pi je med drugim posebno v tem, da ima neskončno decimalk, ki se nikoli ne začnejo ponavljati, zato je recitiranje tega števila zelo velik izziv. Pomnenje števila je lahko dobra metoda za treniranje spomina, ki je navkljub vsem novodobnim elektronskim in spletnim pripomočkom še vedno cenjena vrednota in nepogrešljiva veščina številnih poklicev.
Za zdaj je slovenski rekorder dijak Tibor Hvala, pred dvema letoma je na pamet zrecitiral več kot 10 000 decimalk. Letos sicer ne bo tekmoval, zato je imel čas tudi za pogovor z Nežo Borkovič.
Pi se pojavlja povsod, kjer je krog: od sonca, ki ga opazujemo na nebu, spirale dvojne vijačnice naše DNK, zenice našega očesa, meandrov rek pa do koncentričnih krogov, ki nastanejo, ko v ribnik, lužo ali morje mečemo kamne. Ampak pi se nam lahko pokaže tudi v povsem običajnih, celo naključnih poskusih.
Dneva števila pi in praznike matematike ne zaznamujemo le pri nas na Valu 202 in pred Fakulteto za matematiko in fiziko, ampak so matematično navdahnjeni na številnih šolah po Sloveniji.
Danes je 14. 3. ali po ameriškem datumskem formatu 3/14, kar so tudi prve tri števke števila pi.
Že vrsto let smo priča spreminjanju središč mest, ki se predvsem kaže v načrtnem spreminjanju prebivalstva središč iz nižjega v višje sloje. To se načrtno dogaja v Ljubljani, temu pa se ne morejo izogniti niti obalna mesta. Tam gre predvsem za prilagajanje ponudbe izključno turistom ali pa celo, da se stanovanja v historičnih delih mest prodajajo tako imenovanim vikendašem, kar pomeni, da je poleti predvsem na obalnih predelih velika obremenitev, pozimi pa so to mesta duhov. Eno takšnih primerov je mesto Piran - na vseprisotnost turistične gentrifikacije so nas opozorili dijaki gimnazije z italijanskim učnim jezikom Antonia Seme v Portorožu, zato se je Frekvenca X tokrat odpravila na terensko debato na Obalo.
Pred točno tednom dni, 1. marca torej, je začel delovati klicni center za podporo uporabnikom zdravstvenega sistema, ki ga je pilotno uvedlo Ministrstvo za zdravje. Telefonska številka 080 18 01 je namenjena podpori in pomoči pri organizacijskih in administrativnih težavah uporabnikov, ki so doslej, predvsem z vprašanji o iskanju osebnega zdravnika, klicali razne druge telefonske številke, so zapisali na ministrstvu. Kakšna je inventura prvega tedna delovanja klicnega centra, kako je s pripombami z ene in druge strani, ki se pojavljajo dnevno, je danes, pred eno uro, na sedežu Ministrstva za zdravje, poizvedoval Aleš Smrekar.
V zadnjem delu serije, s katero odštevamo do dneva števila pi, ki velja za mednarodni dan matematike, spoznavamo učitelje in mentorje, ki delajo z mladimi nadarjenimi. Kako prepoznajo šolarja ali dijaka, ki ima potencial za uvrstitev med svetovno matematično tekmovalno smetano, kako ti mladi razmišljajo in koliko ur truda vlagajo v to, da lahko zablestijo na svetovnem matematičnem zemljevidu?
Tomi in Zak Meglič sta s Planico povezana zaradi ljubezni do smučarskih skokov.
Neveljaven email naslov