Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Le nakaj ur po tem, ko je 22. novembra 1963, torej pred šestdesetimi leti, ura v Dallasu odbila poldne, je pod streli atentatorja umrl 35. predsednik ZDA John F. Kennedy. Časopisne naslovnice z vsega sveta je vrsto let skrbno iskal in zbiral slovenski novinar in urednik Sobotne priloge Dela dr. Ali Žerdin. Zdaj jih postavlja na ogled v hodniku Cankarjevega doma in napoveduje mesec JFK.
Šest desetletij po enem od najbolj razvpitih in skrivnostnih atentatov v zgodovini, atentatu na ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja, misli Alija Žerdina, Uroša Lupuščka in Toneta Kregarja niza Nina Zagoričnik.
Le nakaj ur po tem, ko je 22. novembra 1963, torej pred šestdesetimi leti, ura v Dallasu odbila poldne, je pod streli atentatorja umrl 35. predsednik ZDA John F. Kennedy. Časopisne naslovnice z vsega sveta je vrsto let skrbno iskal in zbiral slovenski novinar in urednik Sobotne priloge Dela dr. Ali Žerdin. Zdaj jih postavlja na ogled v hodniku Cankarjevega doma in napoveduje mesec JFK.
Šest desetletij po enem od najbolj razvpitih in skrivnostnih atentatov v zgodovini, atentatu na ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja, misli Alija Žerdina, Uroša Lupuščka in Toneta Kregarja niza Nina Zagoričnik.
Ona je Poljakinja v Sloveniji, ki jo zanimajo bakterijski virusi. V nekaj letih se je odlično naučila slovensko, kljub mladosti pa pri nas že vodi svojo raziskovalno skupino in je Biotehniški fakulteti prinesla prvi prestižni projekt Evropskega raziskovalnega sveta. On je sveže pečeni doktor znanosti, ki je nekaj časa preživel tudi na tujem, svojo študentsko kariero pa je spletal med Velenjem, Mariborom in Ljubljano. Zanima ga, kaj vse v našem okolju lahko škodi našemu zdravju, in podatke zbira tudi s pomočjo občanske znanosti. Nikoli se še nista srečala. Vse do zdaj, ko smo ju povabili na Val 202. V pogovoru o tem, kako raziskovalca s povsem različnimi potmi doživljata Slovenijo in ali je naša država dobro raziskovalno odskočišče.
Matej Rogelja je vinogradnik in vinar. Star je 35 let in to delo opravlja zadnjih deset. Pravi, da se je sprva iskal na različnih študijih in fakultetah, dokler ni spoznal, da ima pravzaprav najlepšo zaposlitev kar doma. Živi v Tomaju, na domačiji, katere prvi zapisi segajo v leto 1640, sam pa je že 15. generacija, ki se ukvarja s kmetijstvom in vinarstvom.
Ana Gros se je rodila tako rekoč skupaj s samostojno Slovenijo in v teh 33 letih prehodila podobno pot kot naša država. Kapetanka slovenske rokometne reprezentance pa prav letos doživlja največje uspehe v svoji zelo bogati karieri. S soigralkami se je uvrstila na prve olimpijske igre v zgodovini ženske rokometne reprezentance, z madžarskim Gyoerom pa je postala evropska klubska prvakinja.
Miha Erič je likovnik, glasbenik, mož in oče. Samozaposlen v kulturi kot grafik in instrumentalist, ki deluje (ali je deloval) v številnih glasbenih zasedbah: Prismojeni profesorji bluesa, 3 tone; Samuel Blues, Aritmija … Lani je ilustriral ponatis Kekca nad samotnim breznom in je plodovit grafični ustvarjalec. Z ženo Natalijo imata Zavod za izobraževanje, umetnost, glasbo in kulturne dejavnosti ORBITA; skupaj od leta 2020 vodita tudi Kulturno umetniško društvo in galerijo Salsaverde v Izoli.
Današnji mediji skupaj s fotografijo igramo ključno vlogo pri ustvarjanju resničnosti in oblikovanju naših predstav o svetu, v katerem živimo. Kdo je pojedel največji kos torte, ki so jo politiki razrezali ob vstopu v EU? Zakaj se pred foto objektivom vedno obnašajo tako, kot da snubijo? Kdo je nevesta? Ogledamo si fotografsko razstavo Boruta Krajnca z naslovom Snubitev, fototermin in se med drugim zazremo tudi na prazen oder, kjer se slikajo politiki.
Slovenija se na prvi poletni dan že enajstič pridružuje praznovanju svetovnega dneva glasbe. Lani se je pobudi pridružilo 15 krajev, tokrat bo glasba odzvanjala v 25 mestih. Praznik glasbe poteka v skladu s smernicami iniciative Fête de la Musique, ki v ospredje postavlja žive glasbene dogodke različnih glasbenih žanrov, ki jih izvajajo tako profesionalni kot ljubiteljski glasbeniki. Njegov osnovni namen je že od leta 1982, ko se je prvič zgodil v Franciji, postaviti v živo izvajano glasbo v ospredje, na ulice in jo približati ljudem tudi na krajih, kjer običajno ni pogosto zastopana.
Pohodi skrajnežev, stopnjevanje sovraštva, na novo izumljene tradicionalne gospodinje in homofobija. Kako se ti pojavi prepletajo v neko novo družbeno realnost, ki jo spremljata otopelost in intelektualna lenoba?
Potem, ko se je časnik Večer kljub ostremu nasprotovanju zaposlenih in dela javnosti v začetku leta preselil v prostore, ki so v lasti mariborskega župana Saše Arsenoviča, zdaj vodstvo napoveduje še odpuščanje več novinarjev. Sindikat novinarjev Večera pri tem poziva lastnike in poslovodstvo, da za varčevanje in nadaljnji razvoj podjetja poiščejo druge poti, predvsem lastnike pa tudi, da začnejo vlagati v podjetje. Pri pozivu se jim je pridružilo tudi Društvo novinarjev Slovenije, ki opozarja, da se z degradacijo novinarskih kolektivov v družbi povečuje širjenje dezinformacij, zvišuje se stopnja korupcije in krha demokracija.
V Mariboru se je začel Festival Lent, ki se v 32. izvedbi vrača h koreninam – na prenovljeni Lent – z novim odrom pred Hišo stare trte. V desetih dneh se bo zvrstilo 22 programskih sklopov. V prepletu glasbene in uprizoritvene umetnosti se bodo zvrstili nastopajoči iz 30 držav. 36. Folkart bo pripeljal v mesto nesnovno svetovno kulturno dediščino Indije, Nove Zelandije, Južne Koreje, Portugalske, Paname in Črne gore, pod festivalskim dežnikom pa bodo vnovič združene nevladne organizacije in mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetnica.
Obiščemo Muljavo pri Ivančni Gorici, kjer na domačiji Josipa Jurčiča v gledališču pod zvezdami vaščani tradicionalno uprizorijo eno izmed njegovih del. Ob 180. obletnici Jurčičevega rojstva pripravljajo uprizoritev zgodovinske povesti Jurij Kozjak, slovenski janičar, saj hkrati mineva 160 let od njenega izida. Predstava bo obeležila tudi 100-letnico uprizarjanja literarnih del muljavskega rojaka. Kako potekajo vaje 80 ljudi, ki sodelujejo pri uprizoritvi, kako nad amaterskim gledališčem navdušijo otroke in mladino, ter kdo je njihov najbolj zvesti štirinožni gledalec?
Toplovod je kožno znamenje. Malo ponesrečen tatu. Pravno polnoleten tudi po ameriških standardih. Peskovnik odraščanja prepotentnega mulca, ki je mislil, da lahko radio dela drugače. Toplovod je posebno pleme.
O ekonomskih in gospodarskih značilnostih severne slovenske sosede Avstrije je bilo že veliko napisanega in raziskanega. Njen bruto domač proizvod na prebivalca je eden najvišjih med članicami Evropske unije. Zvezna dežela Štajerska in območje njenega glavnega mesta Gradca sta za Slovenijo še posebej pomembni območji, saj predstavljata tudi pomemben vir dohodka za slovenske prebivalce tik ob meji. O prihodnosti in viziji gospodarstva avstrijske zvezne dežele Štajerska spregovori Karl Hartleb, direktor Izvozne organizacije gospodarstva avstrijske zvezne dežele Štajerska (ICS Internationalisierungscenter Steiermark).
SNG Maribor Operno noč podarja ljudem kot vabilo na koncerte in kot zahvalo za zvesto spremljanje programa v Operi. Tudi tokrat so pripravili program s klasičnimi uspešnicami, znanimi melodijami iz priljubljenih oper in operet, kot so Prodana nevesta, Rusalka, Seviljski brivec, Venera v svili, Tosca in Čarobna piščal. Dogodek se prvič pridružuje evropski platformi Dobimo se na vrtovih. Pomemben je tudi za krepitev kulturnega turizma v mestu. V nekoliko spremenjenih programskih različicah se bo že prihodnji konec tedna selil v Mursko Soboto in Velenje, potem pa še na Ptuj in v Portorož.
Verjetno bi se marsikdo začudeno zazrl v nekoga, ki deset dni hodi vzratno. Pred nekaj tedni se je zaključil mednarodni projekt Vzdolž poti ali Along the Walk, kjer so umetniki svoja dela predstavljali med hojo po podeželju. Z umetniškimi vodji se je o izkušnjah in raznih zgodbah med projektom pogovarjala Mojca Jevšek.
Otroška pravljica, ki jo vsi zelo dobro poznamo avtorice Ele Peroci in ilustratorke Ančke Gošnik Godec se tokrat predstavlja v animirani inačici. Prva izdaja je izšla leta 1957, od takrat je nastalo več kot trideset ponatisov in nešteto lutkovnih adaptacij. Film je nastal v režiji Roka Predina, ki je animacijo oblikoval na podlagi ilustracij iz slikanice. Scenarij je napisal Andrej Predin, glas Muci Copatarici pa je posodila igralka Silva Čušin.
Od leta 2008 imamo v Sloveniji register nesnovne kulturne dediščine, vanj je trenutno vpisanih 118 enot in evidentiranih 362 nosilcev. Register vodi Ministrstvo za kulturo, koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine pa je Slovenski etnografski muzej. Zaporedno številko 1 nosi Škofjeloški pasijon, ki je bil vpisan prvi, pred dnevi pa so v register pod številko 118 vpisali petje partizanskih pesmi, kar je razveselilo ljubitelje te glasbene zvrsti, še posebej pa Partizanski pevski zbor, ki letos praznuje svojo 80. obletnico. V prispevku je Tatjana Pirc zbrala nekaj podatkov, razlag in zanimivosti o nesnovni kulturni dediščini, vpisih v register in petju partizanskih pesmi, ki so zdaj tudi uradno dobile svoje zasluženo mesto v naši kulturni dediščini. Sogovornici in sogovornik: - Špela Spanžel, strokovnjakinja za kulturno dediščino - Asta Vrečko, ministrica za kulturo - Jožef Roškar, predsednik Partizanskega pevskega zbora
Christina Bauer je v Avstriji prava zvezdnica. Njena predavanja in pekovske delavnice so razprodane, knjige z recepti uspešnice, njena baza Backwelt - pekovski svet v majhnem kraju Tamsweg, pa pravo romarsko središče, kamor se z avtobusi vozijo obiskovalci iz cele Avstrije pa tudi Nemčije in Švice.
Na ljubljanskih ulicah in trgih ter v Hiši eksperimentov poteka 15. Znanstival. V okviru festivala, namenjenega spodbujanju ustvarjalnosti ter promociji znanosti in izobraževanja, se bo zvrstilo več kot 80 delavnic in predavanj.
Diplomantka in mlada arhitektka Neža Brankovič je na nedavni podelitvi Plečnikovih nagrad za leto 2024 prejela Štipendijo Plečnikovega sklada. V svojem magistrskem delu, za katerega je bila nagrajena, se je lotila obnove Narodnega doma v Trstu, ideja zanjo pa je nastala ob 100. obletnici požiga Narodnega doma. Kot pravi, želi "posebnost Narodnega doma v Trstu približati vsem in ne zgolj arhitektom, čeprav gre za arhitekturno magistrsko delo".
Drugače bi bilo treba organizirati specializacijo, opozarja predstojnik mariborskega Urgentnega centra Gregor Prosen. Vedno pogostejši so pojavi nasilja v zdravstvenih zavodih. Zanimanja med mladimi za ta poklic je malo. Vedno več pa je tudi paliativnih bolnikov, ki se zaradi pomanjkljive mreže prepogosto znajdejo na urgenci. Ob svetovnem dnevu urgentne medicine smo odgovore iskali na mariborski urgenci.
Neveljaven email naslov