Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Itak, da se da

05.12.2023

Približno 300 000 velikih gospodinjskih aparatov na leto pri nas pokupijo gospodinjstva, 150 000 hladilnikov, 200 000 televizorjev in od 10 do 15 milijonov drobne opreme. Podatek smo izvedeli na predstavitvi kampanje Itak, da se da; nastala je pod pokroviteljstvom družbe ZEOS, ki zbira odpadno električno in elektronsko opremo, sijalke, baterije in sveče. Ob tem pa v družbi spodbujajo tudi ponovno uporabo, souporabo in popravilo aparatov. In prav temu, da se kakšno stvar da popraviti tudi doma, je namenjena kampanja Itak, da se da. V 100-ih videoposnetkih, ki jih je sooblikoval ljubiteljski serviser Siniša Martin, želijo posameznikom ponuditi orodja in znanje za reševanje manjših težav, ki se lahko pojavijo pri uporabi aparatov, na drugi strani pa z njimi spodbujamo podaljševanje življenjske dobe aparatov in s tem tudi sodelovanje z lokalnimi servisi. Posnetki so na voljo na kanalu Še sem uporaben na YouTubu in na spletni strani www.zeos.si. Za konkretna vprašanja, namenjena serviserjem, pa je na voljo stran Kam s tastarim na Facebooku.


Aktualno 202

595 epizod


Aktualne vsebine Vala 202.

Itak, da se da

05.12.2023

Približno 300 000 velikih gospodinjskih aparatov na leto pri nas pokupijo gospodinjstva, 150 000 hladilnikov, 200 000 televizorjev in od 10 do 15 milijonov drobne opreme. Podatek smo izvedeli na predstavitvi kampanje Itak, da se da; nastala je pod pokroviteljstvom družbe ZEOS, ki zbira odpadno električno in elektronsko opremo, sijalke, baterije in sveče. Ob tem pa v družbi spodbujajo tudi ponovno uporabo, souporabo in popravilo aparatov. In prav temu, da se kakšno stvar da popraviti tudi doma, je namenjena kampanja Itak, da se da. V 100-ih videoposnetkih, ki jih je sooblikoval ljubiteljski serviser Siniša Martin, želijo posameznikom ponuditi orodja in znanje za reševanje manjših težav, ki se lahko pojavijo pri uporabi aparatov, na drugi strani pa z njimi spodbujamo podaljševanje življenjske dobe aparatov in s tem tudi sodelovanje z lokalnimi servisi. Posnetki so na voljo na kanalu Še sem uporaben na YouTubu in na spletni strani www.zeos.si. Za konkretna vprašanja, namenjena serviserjem, pa je na voljo stran Kam s tastarim na Facebooku.


10.05.2023

Prepoved lova? Medvedja usluga medvedom

Vsakih nekaj let se Slovenci tudi pri vprašanju uravnavanja medvedje populacije razdelimo na tiste, ki menijo, da je medvedov preveč, in tiste, ki menijo, da lovci ne bi smeli posegati v naravno ravnovesje in medvedjo populacijo. Zadnji tak primer, ki je dvignil veliko prahu, je bilo dovoljenje za t. i. odvzem 230 medvedov iz populacije, kar je petina vseh naših medvedov. Preveč, premalo, ravno prav? Pravzaprav smo v Sloveniji pri ohranjanju največje evropske zveri žrtve svojega uspeha. Pred stotimi leti, ko je bilo nekaj deset medvedov, je bila ta vrsta na robu izumrtja, pred četrt stoletja jih je po naših gozdovih hlačalo vsega 400, v začetku tega leta pa je bilo pri nas približno 1100 medvedov.


09.05.2023

Janez Potočnik: Prehod v ekonomijo, ki v večji meri temelji na storitvah, bi bil prava smer

Ko je Rimski klub leta 1972 objavil svoje vizionarsko poročilo Meje rasti, je bilo na Zemlji 3,8 milijarde ljudi.


09.05.2023

Dan Evrope: Mladi novinarji na Valu 202

Na Kongresnem trgu v Ljubljani smo ob dnevu Evrope valovci pripravili novinarske delavnice za osnovnošolce. Ti so se lahko na naši stojnici preizkusili v snemanju anket, intervjujev in reportaž. Mladi so tako spoznali, kaj vse na terenu počnemo novinarji, in ugotovili, kako malo jim še manjka, da postanejo čisto pravi "radijci".


09.05.2023

Janez Lenarčič, evropski komisar: Tako aktivne vloge nisem imel še nikoli

Ob začetku mandata, ki ga je nastopil leta 2019, se je zdelo, da bo deloval bolj kot ne v ozadju, a so številne krize to obrnile na glavo.


06.05.2023

Pomen kronanja novega britanskega kralja

Združeno kraljestvo bo devet mesecev po smrti Elizabete II. uradno dobilo novega kralja, Karla III.. Govorimo o pomenu samega dogodka, simboliki kronanja, odnosu Britancev do monarhije in kraljevem vplivu.


05.05.2023

Boštjan Anžin, Beograd: Morda si kdo pred tem zatiska oči, a realnost je udarila zelo kruto

Dnevi žalovanja v Srbiji se nadaljujejo. Sinoči se je v zgodil nov strelski napad, napadalca so danes dopoldne ujeli. Od tragedije, ki se je zgodila v beograjski osnovni šoli, so se že zvrstile številne analize srbske družbe. Zagotovo je prehitro sklepati ali sta ti tragediji povezani, a vseeno se pojavljajo opozorila, da se odpira nekakšna pandorina skrinjica. Za več informacij smo poklicali našega beograjskega dopisnika Boštjana Anžina.


03.05.2023

Slovenija s 50. mestom na indeksu svobode medijev še vedno nizko

Tretjega maja zaznamujemo mednarodni dan svobode medijev. Leta 1993 ga je razglasila Generalna skupščina Združenih narodov. Na ta dan je, kot že običajno, mednarodna organizacija Novinarji brez meja objavila indeks svobode medijev. Letos ugotavlja, da je svet vse bolj podvržen industriji lažne vsebine, s čimer pa se spoprijemajo še posebej novinarji. Čeprav je Slovenija na indeksu nekoliko napredovala, ostaja še vedno nizko.


27.04.2023

ŽPZ Kombinat: Z rdečo kredo pisati izročilo upora. Ne na stene, na ušesne membrane

Združene so v pesmi in prepričanju, da je upor ena osnovnih človekovih pravic. Trenutno snemajo nov album in imajo številne nastope.


27.04.2023

Horkestar: Izražanje kritike s pesmijo

Družbena angažiranost, upor proti nepravičnosti, antifašizem, solidarnost in izražanje kritike s pesmijo, s svojo skupnostjo.


27.04.2023

Partizanski zbor Združenja antifašistov Zagreb

Edini partizanski pevski zbor na Hrvaškem. Pevci pravijo, da je stavbo antifašistom zapustila judovska družina, danes pa je v lasti občine in marsikdo bi tam raje videl stati na primer kak hotel.


27.04.2023

Le Zbor: Antifašizem je temeljna civilizacijska pridobitev

Le Zbor je prvi mešani lezbični in feministični ženski pevski zbor v jugovzhodni Evropi. Antifašizem je po mnenju članic temeljna civilizacijska pridobitev. In uporne pesmi so del antifašizma.


27.04.2023

Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič: Bratstvo, mir in socialna pravica

Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič v letošnjem letu obeležuje 50 let neprekinjenega delovanja.


25.04.2023

Imamo svojo zemljo, a smo nemočni

V središču Ljubljane na protestnem shodu kmetje izražajo nestrinjanje s politiko, ki po njihovih besedah omejuje normalno kmetovanje in jim onemogoča izrabljanje njihove lastne zemlje za preživetje. Na Trgu republike se jih je zbralo okoli 3000, približno tretjina tudi s traktorji.


22.04.2023

V Sloveniji je čebelarstvo način življenja

1. decembra je bilo slovensko čebelarstvo vpisano na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva in prav na današnji dan so čebelarska društva na svečanem dogodku v Radovljici prevzela faksimile listine. In prav v okolici Radovljice, točneje v Begunjah, je Aleš Smrekar obiskali čebelarja mlajše generacije. Z Erikom Luznarjem se je zapletel v čebelarski pogovor o tem in onem, tudi o Unescovem vpisu.


20.04.2023

Frančiška Šonaja: Civilna družba je kolateralna škoda

V Sudanu se je izteklo obdobje, v katerem naj bi vojska, ki je leta 2019 z državnim udarom strmoglavila oblast pod vodstvom avtokrata Omarja al Baširja, vodenje države pa prepustila civilnim institucijam. Trenutni voditelj države general Abdel Fattah al-Burhan je Sudancem ves čas obljubljal, da bo to storil, nato pa se je v zadnjem trenutku premislil. Pred slabima dvema tednoma je tako boj za oblast hipno prerasel v krvave spopade, ki so močno prizadeli prebivalce Sudana, zlasti v prestolnici Kartum. Kako civilna družba, ki sicer tokrat ni osrednja tarča nasilja borcev za oblast, temveč prej kolateralna škoda, doživlja dogajanje, nam na podlagi svojih neposrednih izkušenj opiše nekdanja gostja naše oddaje Globalna vas Frančiška Šonaja.


19.04.2023

Popraviti ali zamenjati?

Eden od pomembnih vidikov trajnosti je tudi vzdržljivost in popravljivost izdelkov, ki jih uporabljamo za delo ali doma, v delavnici ali v gospodinjstvu. Vsaka okvara aparata ali izdelka nas potrošnike postavlja pred dilemo ali stvar popraviti ali zamenjati. Evropske potrošniške organizacije si prizadevajo, da bi proizvajalci začeli označevati svoje izdelke z indeksom popravljivosti in vzdržljivosti pa tudi, da bi bile komponente v aparatih standardizirane, kar bi omogočilo cenejše popravilo.


18.04.2023

Robot Spot: V Celju dosegli nov mejnik v slovenski robotiki

V rokah imamo kontroler. Več različnih tipk za različne ukaze je pred nami. Potem pa tisti značilni ritem hoje po tleh. Ne, ni človeški. Smo v prav posebni družbi pasjega robota Spota. Z laserskim skeniranjem posname digitalnega dvojčka stavbe, rešuje ljudi ob naravnih nesrečah, hodi po stopnicah, čez nekaj časa pa tudi po Marsu. V Tehnoparku v Celju so dosegli nov mejnik v slovenski robotiki: Spota so upravljali kar z mislimi.


12.04.2023

Sodobna domača žganjekuha je odgovorna žganjekuha

Že sam Janez Vajkard Valvasor je v Slavi vojvodine Kranjske pisal "o pijači, ki si jo kmetje sami napravijo iz brinja in da je Kranjcem medica priljubljena pijača". Žganjekuha je del slovenske tradicije, ki ji tudi Evropska zakonodaja ni mogla do živega. Društvo ljubiteljev domače žganjekuhe Slovenije si prizadeva to žlahtno tradicijo povzdigniti na višjo raven, kajti med žganjekuhi niso vsi mojstri svoje obrti in v želji po čim večjem zaslužku ali zaradi malomarnosti prodajajo destilate, ki si ne zaslužijo imena žganje. Tudi zato bodo to soboto organizirali 1. mednarodni festival žganih pijač, ki bo nagradil najboljše destilate in predvsem izobraževal: tako ljubitelje žganih pijač kot žganjekuhe.


12.04.2023

25 let potresa v Posočju: Bili smo pri velikonočnem kosilu, ko se je zatreslo

Na današnji dan leta 1998 je Zgornje Posočje prizadel eden najmočnejših potresov 20. stoletja z žariščem na ozemlju Slovenije. Potres je poleg velike gmotne škode na 4000 objektih na Bovškem, Kobariškem in Tolminskem, povzročil tudi precejšnje spremembe v naravi, ponekod je popolnoma uničil planinske poti. Več o potresu leta 1998, sanaciji in tem, kako so si tisti konci opomogli po potresu v četrt stoletja, v pogovoru z nekdanjim vodjo občinske Civilne zaščite Milanom Štulcem.


Stran 18 od 30
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov