Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ljubljani se v prihodnjih dneh po napovedih obeta prometni kolaps. 4. januarja 2024 se namreč za nekaj dni zapira Dunajska cesta. Kaj bo drugače, kako bo prilagojen promet, kako bodo vozili avtobusi javnega potniškega prometa?
Uporabljajte javni prevoz, pustite avtomobile doma, vozite se s kolesom ali se na pot odpravite peš in res dobro premislite vsako pot v center mesta v naslednjih dveh letih, opozarjajo številni v povezavi s spremembami prometnega režima v centru Ljubljane. V povezavi s tem pa gre tudi poziv delodajalcem, (javnim) podjetjem, ki so v Ljubljani, da premislijo tudi o kakšni posodobitvi delovnih pogojev in možnosti dela od doma oziroma na daljavo.
Sogovornika:
Dodatne informacije:
Ljubljani se v prihodnjih dneh po napovedih obeta prometni kolaps. 4. januarja 2024 se namreč za nekaj dni zapira Dunajska cesta. Kaj bo drugače, kako bo prilagojen promet, kako bodo vozili avtobusi javnega potniškega prometa?
Uporabljajte javni prevoz, pustite avtomobile doma, vozite se s kolesom ali se na pot odpravite peš in res dobro premislite vsako pot v center mesta v naslednjih dveh letih, opozarjajo številni v povezavi s spremembami prometnega režima v centru Ljubljane. V povezavi s tem pa gre tudi poziv delodajalcem, (javnim) podjetjem, ki so v Ljubljani, da premislijo tudi o kakšni posodobitvi delovnih pogojev in možnosti dela od doma oziroma na daljavo.
Sogovornika:
Dodatne informacije:
Od Švedske, kjer se le poredko uporablja gotovina, do Japonske, kjer je plačevanje s kartico mogoče le v prestolnici. V tokratni epizodi Glas mednarodne ulice sprašujemo tujce, kaj menijo o brezgotovinskem plačevanju. Kdaj plačati s kartico in kdaj z gotovino? Kakšne so prakse v državah, iz katerih prihajajo? In kakšne so prednosti in slabosti prehoda na brezgotovinsko družbo?
Kaj sporočajo starši otrokom, ko jim govorijo: "Ne se jezit!"? Kako jim jemljejo frustracijo in jim tako onemogočajo, da bi se prek izkušenj učili razreševati zahtevnejše situacije v življenju? Je jeza družbeno nesprejemljivo čustvo? Zakaj bi to bilo nevarno? Sploh v družbi odraslih, ki notranje še niso odrasli. Brez »prijaznosti pod krinko agresivnosti« in obratno se je Gorazd Rečnik pogovarjal s psihologom dr. Aleksandrom Zadelom. Foto: Žan Osim
Na tolminskem Sotočju se jutri zaključuje 25. mednarodni umetniški in glasbeni festival Sajeta, ki že vse od leta 1998 povezuje različne ustvarjalne prakse in mednarodne glasbenike različnih žanrov. Ob 25. obletnici se bodo v petih dneh na več kot 30 koncertih na Sotočju in v Kinogledališču Tolmin predstavili izvajalci iz 17 držav, pripravili pa so pa tudi številne ustvarjalne delavnice za odrasle in otroke.
Že deseto leto zapored poleti poteka košarkarski kamp Gorana Dragića. Pretekla leta so ga organizirali na Rogli, kasneje pa se je kamp preselil v Laško. Tam se druži 145 mladih iz osmih držav, med drugim z Madžarske, s Hrvaške, iz Srbije, s Škotske in celo iz Kanade.
V novi rubriki Glas mednarodne ulice sprašujemo tujce, kaj menijo o aktualnih družbenih polemikah. Prva epizoda je še posebej turistična: platforme za kratkoročno oddajanje nastanitev da ali ne? Kje prenočujejo ljubljanski turisti? Katere so prednosti in slabosti takega najema? Kako bi se znašli, če bi storitev prepovedali? In kakšne so izkušnje domačinov iz držav, kjer na ta način namestitve kmalu ne bo več možno najeti?
Bližamo se polni turistični sezoni. Tudi v hrvaški Dalmaciji po pandemiji beležijo vedno boljše statistike, letos pričakujejo morda ponovno celo rekordne številke, tudi zaradi slovenskih gostov. Kaj pa vse skupaj pomeni za kakovost ponudbe, cene in nenazadnje za okolje. Je trajnostni turizem sploh resna možnost ali zgolj izraz za loščenje od sle po zaslužku zamazane podobe?
Ta konec tedna je dogajanje na Tolminskem v znamenju 20. festivala Gora Rocka na Šentviški planoti, kjer je bila tudi naša ekipa, in 11. Soča Outdoor Festivala na Sotočju. Tam se bo v sredo začela že 25. Sajeta, sledili pa bodo še Butik z elektronsko glasbo, Tolminator z metalskimi ritmi in Punk Rock Holiday. Festivali na Tolminskem imajo že dolgo tradicijo – začeli so se namreč že konec 90. let. Kaj ti prinašajo, kako so se razvijali, kako se je v tem času spreminjal odnos domačinov do festivalov, kakšna je vizija Občine Tolmin in prihodnost tolminskega Sotočja, ki je v teh letih postal sinonim za festivalsko dogajanje?
Festival Gora Rocka je še posebej vpet v lokalno skupnost. Tako na področju dobrodelnosti in prostovoljstva. Sogovornika: - Jani Grahelj, PGD Ponikve-Planota - Karla Kofol, poznavalka zgodovine
Pogovor o vidiku prostovoljstva na najbolj dobrodelnem glasbenem festivalu pri nas. Sogovornici: - Milena Pervanje, vodja eko Gora Rocka - Ela Jermol, prostovoljka v gostinstvu
Na Šentviški planoti poteka 20. festival Gora Rocka, glasbeni festival z dobrodelno noto. O zgodovini in dogajanju v ozadju organizator festivala Jernej Kenda.
V treh dneh se bo na odru 20. festivala Gora Rocka zvrstilo 21 nastopajočih. Kakšno je vzdušje, zakaj se obiskovalci vračajo na Goro Rocka in kako z njo živijo domačini?
Na mednarodnem festivalu uličnega gledališča se bo v najstarejšem desetničarskem mestu zvrstil butični šopek domačih in tujih nastopajočih. V treh bodo predstavili devet atraktivnih in interaktivnih predstav, ko se bo Ana Desetnica odpravila na pot po državi. Do 7. julija bo obiskala štirinajst mest. Pot bo sklenila pri najmlajšem članu festivalske družine v Tolminu.
Med 10. in 13. julijem bo na različnih prizoriščih po Ljubljani potekal Jazz Festival Ljubljana, eden najstarejših tovrstnih v Evropi, ki neprekinjeno poteka že 65 let. Začetek festivala v Križankah bo postregel z obiskom New Orleansa, zibelke jazza.
Mineva 50 let od silovitega potresa, ki je v 70 letih prejšnjega stoletja prizadel Kozjansko. Epicenter potresa je bil na območju Zibike v občini Šmarje pri Jelšah, v globini približno 13 kilometrov, čutiti pa ga je bilo v krajih polmera 150 kilometrov od tam. Veliko ljudi je tedaj ostalo brez strehe nad glavo, še bolj pa se je potres utrnil v kolektivni spomin po tem, da je v velikih solidarnostnih akcijah povezal tedanjo državo in zaradi posledične obnove tudi povsem spremenil videz krajine.
Včeraj zgodaj zjutraj je odjeknila novica, da so ustanovitelja Wikileaksa Juliana Assangea izpustili iz zapora v Veliki Britaniji. Vkrcal se je na letalo proti severno-marjanskim otokom sredi Tihega oceana, ki so pod ameriško pristojnostjo. Tam je danes ponoči priznal krivdo v samo še eni točki ameriške obtožnice, sodnica pa mu je priznala že prestano zaporno kazen. Julian Assange je po dolgih letih spet združen z družino v Avstraliji, toda kaj vse to pomeni za medijsko svobodo in novinarstvo?
Mohamed Kaki do še pred nekaj leti ni vedel, da sploh obstaja država, ki se imenuje Slovenija. Ker je njegova država Sirija v vojnem razsulu, je moral je pobegniti in se je znašel tukaj. Toda z njim smo se pogovarjali v slovenščini, saj se zaveda, kako pomembno je znati jezik in se ga intenzivno uči.
Agnes Kojc je doktorska študentka slovenistike, prevajalka, pisateljica in mlada ženska, ki se je rodila s cerebralno paralizo. Njena življenjska pot ni bila vedno lahka; srečevala se je z ovirami, ki bi marsikoga zlomile, vendar je iz teh izzivov izšla močnejša, odločnejša in je – v navdih. Ob Dnevu državnosti je z nami delila svoje misli – svoj pogled na razvoj Slovenije, kako jo doživlja in kaj ji želi. Pogovor je tekel o vztrajnosti in pogumu. Naj bo ta tudi opomnik, kako pomembno je, da zagotavljamo enakopravnost in slišanost vseh.
Ona je Poljakinja v Sloveniji, ki jo zanimajo bakterijski virusi. V nekaj letih se je odlično naučila slovensko, kljub mladosti pa pri nas že vodi svojo raziskovalno skupino in je Biotehniški fakulteti prinesla prvi prestižni projekt Evropskega raziskovalnega sveta. On je sveže pečeni doktor znanosti, ki je nekaj časa preživel tudi na tujem, svojo študentsko kariero pa je spletal med Velenjem, Mariborom in Ljubljano. Zanima ga, kaj vse v našem okolju lahko škodi našemu zdravju, in podatke zbira tudi s pomočjo občanske znanosti. Nikoli se še nista srečala. Vse do zdaj, ko smo ju povabili na Val 202. V pogovoru o tem, kako raziskovalca s povsem različnimi potmi doživljata Slovenijo in ali je naša država dobro raziskovalno odskočišče.
Matej Rogelja je vinogradnik in vinar. Star je 35 let in to delo opravlja zadnjih deset. Pravi, da se je sprva iskal na različnih študijih in fakultetah, dokler ni spoznal, da ima pravzaprav najlepšo zaposlitev kar doma. Živi v Tomaju, na domačiji, katere prvi zapisi segajo v leto 1640, sam pa je že 15. generacija, ki se ukvarja s kmetijstvom in vinarstvom.
Ana Gros se je rodila tako rekoč skupaj s samostojno Slovenijo in v teh 33 letih prehodila podobno pot kot naša država. Kapetanka slovenske rokometne reprezentance pa prav letos doživlja največje uspehe v svoji zelo bogati karieri. S soigralkami se je uvrstila na prve olimpijske igre v zgodovini ženske rokometne reprezentance, z madžarskim Gyoerom pa je postala evropska klubska prvakinja.
Neveljaven email naslov