Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Najstarejši kaktus, ki ga imamo v Sloveniji, je v zbirki kaktej v Rogaški Slatini, to je kaktus Zvonka Čoha iz leta 1940. Pravi razcvet na področju kaktusov pa so prinesla leta po 1966., ko smo dobili prvo knjigo o njih v slovenščini z naslovom Kakteje, ki jo je napisal France Vardjan. Po nekaj letih smo pri nas dobili tudi Društvo prijateljev kaktusov Slovenije. To je ob 50-letnici delovanja pripravilo razstavo v Botaničnem vrtu v Ljubljani z naslovom Kaktusi in druge sočnice na znamkah sveta, fotografijah in v živo. Razstavo je pripravilo v sodelovanju s Filatelističnim in numizmatičnim klubom Celje ter botaničnim vrtom in na njem predstavilo fotografije trofejnih kaktusov članov, zgodovino društva ter nekaj znamk, na katerih so dobili mesto kaktusi. Kot zanimivost, največ kaktusov je na znamkah držav v katerih kaktusi niso doma.
Sogovorniki, člani Društva prijateljev kaktusov Slovenije:
Najstarejši kaktus, ki ga imamo v Sloveniji, je v zbirki kaktej v Rogaški Slatini, to je kaktus Zvonka Čoha iz leta 1940. Pravi razcvet na področju kaktusov pa so prinesla leta po 1966., ko smo dobili prvo knjigo o njih v slovenščini z naslovom Kakteje, ki jo je napisal France Vardjan. Po nekaj letih smo pri nas dobili tudi Društvo prijateljev kaktusov Slovenije. To je ob 50-letnici delovanja pripravilo razstavo v Botaničnem vrtu v Ljubljani z naslovom Kaktusi in druge sočnice na znamkah sveta, fotografijah in v živo. Razstavo je pripravilo v sodelovanju s Filatelističnim in numizmatičnim klubom Celje ter botaničnim vrtom in na njem predstavilo fotografije trofejnih kaktusov članov, zgodovino društva ter nekaj znamk, na katerih so dobili mesto kaktusi. Kot zanimivost, največ kaktusov je na znamkah držav v katerih kaktusi niso doma.
Sogovorniki, člani Društva prijateljev kaktusov Slovenije:
Bližamo se polni turistični sezoni. Tudi v hrvaški Dalmaciji po pandemiji beležijo vedno boljše statistike, letos pričakujejo morda ponovno celo rekordne številke, tudi zaradi slovenskih gostov. Kaj pa vse skupaj pomeni za kakovost ponudbe, cene in nenazadnje za okolje. Je trajnostni turizem sploh resna možnost ali zgolj izraz za loščenje od sle po zaslužku zamazane podobe?
Ta konec tedna je dogajanje na Tolminskem v znamenju 20. festivala Gora Rocka na Šentviški planoti, kjer je bila tudi naša ekipa, in 11. Soča Outdoor Festivala na Sotočju. Tam se bo v sredo začela že 25. Sajeta, sledili pa bodo še Butik z elektronsko glasbo, Tolminator z metalskimi ritmi in Punk Rock Holiday. Festivali na Tolminskem imajo že dolgo tradicijo – začeli so se namreč že konec 90- let. Kaj ti prinašajo, kako so se razvijali, kako se je v tem času spreminjal odnos domačinov do festivalov, kakšna je vizija Občine Tolmin in prihodnost tolminskega Sotočja, ki je v teh letih postal sinonim za festivalsko dogajanje, pa v prispevku naše dopisnice iz Posočja Mariše Bizjak.
Festival Gora Rocka je še posebej vpet v lokalno skupnost. Tako na področju dobrodelnosti in prostovoljstva. Sogovornika: - Jani Grahelj, PGD Ponikve-Planota - Karla Kofol, poznavalka zgodovine
Pogovor o vidiku prostovoljstva na najbolj dobrodelnem glasbenem festivalu pri nas. Sogovornici: - Milena Pervanje, vodja eko Gora Rocka - Ela Jermol, prostovoljka v gostinstvu
Na Šentviški planoti poteka 20. festival Gora Rocka, glasbeni festival z dobrodelno noto. O zgodovini in dogajanju v ozadju organizator festivala Jernej Kenda.
V treh dneh se bo na odru 20. festivala Gora Rocka zvrstilo 21 nastopajočih. Kakšno je vzdušje, zakaj se obiskovalci vračajo na Goro Rocka in kako z njo živijo domačini?
Na mednarodnem festivalu uličnega gledališča se bo v najstarejšem desetničarskem mestu zvrstil butični šopek domačih in tujih nastopajočih. V treh bodo predstavili devet atraktivnih in interaktivnih predstav, ko se bo Ana Desetnica odpravila na pot po državi. Do 7. julija bo obiskala štirinajst mest. Pot bo sklenila pri najmlajšem članu festivalske družine v Tolminu.
Med 10. in 13. julijem bo na različnih prizoriščih po Ljubljani potekal Jazz Festival Ljubljana, eden najstarejših tovrstnih v Evropi, ki neprekinjeno poteka že 65 let. Začetek festivala v Križankah bo postregel z obiskom New Orleansa, zibelke jazza.
Mineva 50 let od silovitega potresa, ki je v 70 letih prejšnjega stoletja prizadel Kozjansko. Epicenter potresa je bil na območju Zibike v občini Šmarje pri Jelšah, v globini približno 13 kilometrov, čutiti pa ga je bilo v krajih polmera 150 kilometrov od tam. Veliko ljudi je tedaj ostalo brez strehe nad glavo, še bolj pa se je potres utrnil v kolektivni spomin po tem, da je v velikih solidarnostnih akcijah povezal tedanjo državo in zaradi posledične obnove tudi povsem spremenil videz krajine.
Včeraj zgodaj zjutraj je odjeknila novica, da so ustanovitelja Wikileaksa Juliana Assangea izpustili iz zapora v Veliki Britaniji. Vkrcal se je na letalo proti severno-marjanskim otokom sredi Tihega oceana, ki so pod ameriško pristojnostjo. Tam je danes ponoči priznal krivdo v samo še eni točki ameriške obtožnice, sodnica pa mu je priznala že prestano zaporno kazen. Julian Assange je po dolgih letih spet združen z družino v Avstraliji, toda kaj vse to pomeni za medijsko svobodo in novinarstvo?
Mohamed Kaki do še pred nekaj leti ni vedel, da sploh obstaja država, ki se imenuje Slovenija. Ker je njegova država Sirija v vojnem razsulu, je moral je pobegniti in se je znašel tukaj. Toda z njim smo se pogovarjali v slovenščini, saj se zaveda, kako pomembno je znati jezik in se ga intenzivno uči.
Agnes Kojc je doktorska študentka slovenistike, prevajalka, pisateljica in mlada ženska, ki se je rodila s cerebralno paralizo. Njena življenjska pot ni bila vedno lahka; srečevala se je z ovirami, ki bi marsikoga zlomile, vendar je iz teh izzivov izšla močnejša, odločnejša in je – v navdih. Ob Dnevu državnosti je z nami delila svoje misli – svoj pogled na razvoj Slovenije, kako jo doživlja in kaj ji želi. Pogovor je tekel o vztrajnosti in pogumu. Naj bo ta tudi opomnik, kako pomembno je, da zagotavljamo enakopravnost in slišanost vseh.
Ona je Poljakinja v Sloveniji, ki jo zanimajo bakterijski virusi. V nekaj letih se je odlično naučila slovensko, kljub mladosti pa pri nas že vodi svojo raziskovalno skupino in je Biotehniški fakulteti prinesla prvi prestižni projekt Evropskega raziskovalnega sveta. On je sveže pečeni doktor znanosti, ki je nekaj časa preživel tudi na tujem, svojo študentsko kariero pa je spletal med Velenjem, Mariborom in Ljubljano. Zanima ga, kaj vse v našem okolju lahko škodi našemu zdravju, in podatke zbira tudi s pomočjo občanske znanosti. Nikoli se še nista srečala. Vse do zdaj, ko smo ju povabili na Val 202. V pogovoru o tem, kako raziskovalca s povsem različnimi potmi doživljata Slovenijo in ali je naša država dobro raziskovalno odskočišče.
Matej Rogelja je vinogradnik in vinar. Star je 35 let in to delo opravlja zadnjih deset. Pravi, da se je sprva iskal na različnih študijih in fakultetah, dokler ni spoznal, da ima pravzaprav najlepšo zaposlitev kar doma. Živi v Tomaju, na domačiji, katere prvi zapisi segajo v leto 1640, sam pa je že 15. generacija, ki se ukvarja s kmetijstvom in vinarstvom.
Ana Gros se je rodila tako rekoč skupaj s samostojno Slovenijo in v teh 33 letih prehodila podobno pot kot naša država. Kapetanka slovenske rokometne reprezentance pa prav letos doživlja največje uspehe v svoji zelo bogati karieri. S soigralkami se je uvrstila na prve olimpijske igre v zgodovini ženske rokometne reprezentance, z madžarskim Gyoerom pa je postala evropska klubska prvakinja.
Miha Erič je likovnik, glasbenik, mož in oče. Samozaposlen v kulturi kot grafik in instrumentalist, ki deluje (ali je deloval) v številnih glasbenih zasedbah: Prismojeni profesorji bluesa, 3 tone; Samuel Blues, Aritmija … Lani je ilustriral ponatis Kekca nad samotnim breznom in je plodovit grafični ustvarjalec. Z ženo Natalijo imata Zavod za izobraževanje, umetnost, glasbo in kulturne dejavnosti ORBITA; skupaj od leta 2020 vodita tudi Kulturno umetniško društvo in galerijo Salsaverde v Izoli.
Današnji mediji skupaj s fotografijo igramo ključno vlogo pri ustvarjanju resničnosti in oblikovanju naših predstav o svetu, v katerem živimo. Kdo je pojedel največji kos torte, ki so jo politiki razrezali ob vstopu v EU? Zakaj se pred foto objektivom vedno obnašajo tako, kot da snubijo? Kdo je nevesta? Ogledamo si fotografsko razstavo Boruta Krajnca z naslovom Snubitev, fototermin in se med drugim zazremo tudi na prazen oder, kjer se slikajo politiki.
Slovenija se na prvi poletni dan že enajstič pridružuje praznovanju svetovnega dneva glasbe. Lani se je pobudi pridružilo 15 krajev, tokrat bo glasba odzvanjala v 25 mestih. Praznik glasbe poteka v skladu s smernicami iniciative Fête de la Musique, ki v ospredje postavlja žive glasbene dogodke različnih glasbenih žanrov, ki jih izvajajo tako profesionalni kot ljubiteljski glasbeniki. Njegov osnovni namen je že od leta 1982, ko se je prvič zgodil v Franciji, postaviti v živo izvajano glasbo v ospredje, na ulice in jo približati ljudem tudi na krajih, kjer običajno ni pogosto zastopana.
Pohodi skrajnežev, stopnjevanje sovraštva, na novo izumljene tradicionalne gospodinje in homofobija. Kako se ti pojavi prepletajo v neko novo družbeno realnost, ki jo spremljata otopelost in intelektualna lenoba?
Potem, ko se je časnik Večer kljub ostremu nasprotovanju zaposlenih in dela javnosti v začetku leta preselil v prostore, ki so v lasti mariborskega župana Saše Arsenoviča, zdaj vodstvo napoveduje še odpuščanje več novinarjev. Sindikat novinarjev Večera pri tem poziva lastnike in poslovodstvo, da za varčevanje in nadaljnji razvoj podjetja poiščejo druge poti, predvsem lastnike pa tudi, da začnejo vlagati v podjetje. Pri pozivu se jim je pridružilo tudi Društvo novinarjev Slovenije, ki opozarja, da se z degradacijo novinarskih kolektivov v družbi povečuje širjenje dezinformacij, zvišuje se stopnja korupcije in krha demokracija.
Neveljaven email naslov