Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ona je Poljakinja v Sloveniji, ki jo zanimajo bakterijski virusi. V nekaj letih se je odlično naučila slovensko, kljub mladosti pa pri nas že vodi svojo raziskovalno skupino in je Biotehniški fakulteti prinesla prvi prestižni projekt Evropskega raziskovalnega sveta. On je sveže pečeni doktor znanosti, ki je nekaj časa preživel tudi na tujem, svojo študentsko kariero pa je spletal med Velenjem, Mariborom in Ljubljano. Zanima ga, kaj vse v našem okolju lahko škodi našemu zdravju, in podatke zbira tudi s pomočjo občanske znanosti.
Nikoli se še nista srečala. Vse do zdaj, ko smo ju povabili na Val 202. V pogovoru o tem, kako raziskovalca s povsem različnimi potmi doživljata Slovenijo in ali je naša država dobro raziskovalno odskočišče.
Ona je Poljakinja v Sloveniji, ki jo zanimajo bakterijski virusi. V nekaj letih se je odlično naučila slovensko, kljub mladosti pa pri nas že vodi svojo raziskovalno skupino in je Biotehniški fakulteti prinesla prvi prestižni projekt Evropskega raziskovalnega sveta. On je sveže pečeni doktor znanosti, ki je nekaj časa preživel tudi na tujem, svojo študentsko kariero pa je spletal med Velenjem, Mariborom in Ljubljano. Zanima ga, kaj vse v našem okolju lahko škodi našemu zdravju, in podatke zbira tudi s pomočjo občanske znanosti.
Nikoli se še nista srečala. Vse do zdaj, ko smo ju povabili na Val 202. V pogovoru o tem, kako raziskovalca s povsem različnimi potmi doživljata Slovenijo in ali je naša država dobro raziskovalno odskočišče.
Poleg kobariškega muzeja je v Posočju tudi veliko zasebnih zbirk, med njimi je tudi muzej Botognice v Drežnici, ki bo drugo leto praznoval 30-letnico. Zbiratelja Mirka Kurinčiča, ki velja za enega prvih zasebnih zbirateljev ostalin 1. svetovne vojne pri nas, je obiskala Mariša Bizjak.
Kolo je orodje, ki nam pomaga mobilnost razumeti drugače. Prevladujoči pogledi poudarjajo hitrost. Mobilnost pa je lahko tudi druženje, igra ter skrb za okolje, kjer se ljudem ne nujno mudi. Kolesarski profesor je Ljubljano obiskal v času konference Velo-City, kjer je predstavil knjigo Movement (Gibanje).
Podnebna, okoljska in družbena kriza pred nas postavljajo veliko vprašanj, prof. dr. Mitja Žagar, pravnik, politolog, profesor in znanstveni svetnik na Inštitutu za narodnostna vprašanja pa svari, da nam ni preostalo prav veliko časa za iskanje odgovorov. V svoji knjigi Slovenija, kako naprej? analizira svetovne in slovenske razmere, poziva k reformam ter ponuja rešitve, ki naj bi bile spodbuda za razpravo in izhodišče za oblikovanje še boljših rešitev. Dr. Žagar napoveduje in upa, da se bo razprava na podlagi njegovih predlogov začela oziroma nadaljevala jeseni.
Kampanja Nisi okej? Povej naprej. : V 3. delu niza oddaj o duševnem zdravju se pogovarjamo s študentko in ambasadorko kampanje Aleks Novkovič.
Bliža se doba, ko bodo na cestah prevladovali električni avtomobili. Korak proti temu obdobju je junija naredil tudi Evropski parlament. Poslanci so sprejeli zakon, ki bo po letu 2035 prepovedal prodajo avtomobilov z motorjem z notranjim izgorevanjem – prodajali se bodo torej lahko le še električni avtomobili in tisti na alternativna pogonska sredstva. V trinajstih letih bo torej treba vzpostaviti vso potrebno infrastrukturo in podporno okolje za prihod električnih avtomobilov – pa smo na to pripravljeni? Pot naprej kaže Norveška, država, v kateri so se elektrifikacije prometa lotili že pred desetletji in ugotovili, kateri ukrepi so se izkazali za najuspešnejše, da je bilo že v letošnjem letu tam 80 odstotkov prodanih avtomobilov električnih.
Prejšnji teden je izšla že druga knjiga z zgodbami begunske skupnosti v Sloveniji Tukaj smo. Tudi v tej knjigi je veliko zgodb, ki so nastale na podlagi izkušenj iz azilnega doma. Predstavljene so zgodbe s poti, iz Centra za tujce, ki govorijo predvsem o nasilju, pa o tudi o težavah v vsakodnevnem življenju - tudi tistih ljudi, ki so že dobili status ter imajo pravico do bivanja in dela v Sloveniji. Med temi zgodbami pa se najde tudi kakšna zgodba s srečnim koncem.
21. junij je dan, ko praznuje glasba. Prvi Praznik glasbe - 'Fete de la Musique' je bil na dan poletnega solsticija leta 1982 v Franciji. Od takrat se je mednarodni iniciativi Praznik glasbe pridružilo več kot 150 držav po vsem svetu. Tudi pri nas v Sloveniji poteka praznovanje glasbe - že osmič pod krovno organizacijo SIGIC – Slovenskega informacijskega glasbenega centra.
Vodstvo RTV je razmišljalo tudi o krčenju dopisniške mreže. Medtem je RTV Slovenija še edini medij v slovenskem prostoru, ki ima tako bogato in razvejano dopisniško mrežo. Poklicali smo dopisnike v mesta, o katerih naj bi vodstvo razmišljalo, da jih ukine. Vlasta Jeseničnik, Mojca Širok, Janko Petrovec in Polona Fijavž razmišljajo o pomenu dopisniške mreže RTV Slovenija
Ob 50-letnici Vala 202 Mihi in Matej debatirata o tem, kakšen radio bomo imeli čez 50 let: Kakšen bo radio v prihodnosti? Zakaj video ni ubil radia? Zakaj smo še kar tu?
Obudili smo nekatere rubrike, ki so bile v začetku delovanja našega radia del rednega programa, skozi leta pa so dobile drugačno podobo ali pa povsem izginile.
Obudili smo nekatere rubrike, ki so bile v začetku delovanja našega radia del rednega programa, skozi leta pa so dobile drugačno podobo ali pa povsem izginile.
Obudili smo nekatere rubrike, ki so bile v začetku delovanja našega radia del rednega programa, skozi leta pa so dobile drugačno podobo ali pa povsem izginile.
Obudili smo nekatere rubrike, ki so bile v začetku delovanja našega radia del rednega programa, skozi leta pa so dobile drugačno podobo ali pa povsem izginile.
V parodični simulaciji ekonomsko-propagandne oddaje novinar Radia Ljubljana in tovariš inženir Brajc s Centralnega zavoda za napredek gospodinjstva Ljubljana modrujeta o spremembah v družbenem življenju Slovencev.
V začetku 70. so novo muziko na Valu 202 predstavljali nekoliko drugače, kot jo danes. Spomine nam je obudila Nataša Dolenc.
Tokratna novinarska konferenca Planinske zveze Slovenije je bila zasnovana kot imitacija planinskega izleta, ki ga organizirajo v okviru planinskih društev. Pohod na Jermanco nad Kamniško Bistrico, kjer je Planinska zveza Slovenije predstavila aktualne vsebine za varnejši obisk gora, je vodil generalni sekretar PZS in inštruktor planinske vzgoje Damjan Omerzu. Udeležila pa se ga je Maja Ava Žiberna.
Dokumentarec ob 50-letnici Vala 202, narejen v dveh delih, govori o dveh obdobjih Vala 202 in javnega radia. Prvo je obdobje Radia Ljubljane, socializma in demokratizacije, drugo pa era Radia Slovenija, čas samostojne države, tranzicije, komercializacije in digitalizacije. V dokumentarnem filmu ob 50-letnici Vala sodeluje 50 sogovornikov, nekdanjih in sedanjih Valovcev. In čeprav so imeli ti v 50letni zgodovini veliko nasprotnikov, je bil na njihovi strani vedno močan zaveznik: poslušalci. O spoštovanju do njih in o drugih spoznanjih se je z avtorjem Bojanom Krajncem pred sobotno premiero na prvem sporedu Televizije Slovenija pogovarjala Maja Ava Žiberna.
Zbornica zdravstvene in babiške nege - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije in njena strokovna Sekcija reševalcev v zdravstvu je ta konec tedna v Izoli organizirala dogodek "Obala oživlja", na katerem so javnosti predstavili reševalne službe in pomen poznavanja temeljnih postopkov oživljanja. Ideja, da se temeljnih postopkov oživljanja učili tudi slepe in slabovidne se je porodila od tednu slepih in slabovidnih, slogan dogodka pa je: "Vsak Zemljan ima pravico in možnost pomagati rešiti življenje, tudi slepi!". Prvo tako izobraževanje so izpeljali v Domu oddiha Zveze slepih in slabovidnih ter v praksi odkrili številne izzive. Več Mateja Brežan.
Neveljaven email naslov