Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Od bitke med dvema najstarejšima kandidatoma v zgodovini do vprašanja, ali bomo priča izvolitvi prve ameriške predsednice. Ob umiku Bidna postaja predsedniška tekma čedalje bolj napeta. Kdo aktivno spremlja volitve, kdo raje pogleda vstran in koga najbolj skrbi? S tujci na ljubljanskih ulicah debatiramo in iščemo odgovor na vprašanje: Kdo bo postal naslednji predsednik ZDA?
Od bitke med dvema najstarejšima kandidatoma v zgodovini do vprašanja, ali bomo priča izvolitvi prve ameriške predsednice. Ob umiku Bidna postaja predsedniška tekma čedalje bolj napeta. Kdo aktivno spremlja volitve, kdo raje pogleda vstran in koga najbolj skrbi? S tujci na ljubljanskih ulicah debatiramo in iščemo odgovor na vprašanje: Kdo bo postal naslednji predsednik ZDA?
Lani smo 17. novembra tudi v Sloveniji obeležili prvo obletnico globalnega gibanja za eliminacijo prvega raka na svetu - raka materničnega vratu. Letos je torej druga, Slovenija pa bi lahko na podlagi odličnih rezultatov, ki jih dosega s presejalnim programom ZORA, postala ena prvih evropskih držav, ki bi ji uspelo odpraviti te vrste raka. Več pa v pogovoru z dr. Urška Ivanuš,predsednico Zveze slovenskih društev za boj proti raku ter vodjo državnega programa ZORA na Onkološkem inštitutu Ljubljana.
Pogovor ob koncu 38-letne dopisniške kariere Gorana Rovana.
Slovenski smučarski muzej, ki je del Tržiškega muzeja, je od petka bogatejši za še eno izjemno stalno razstavo z naslovom "Mateja je zlata". Gre za kotiček ene od najboljših slovenskih športnic vseh časov, Mateje Svet, ki se je odločila, da več kot 500 rekvizitov svoje kratke, a zelo bogate kariere, podari muzeju. Na ogled je zdaj le nekaj najpomembnejših kolajn, pokalov, oblačil, vse ostalo pa bo še dobilo svoje mesto. Ampak v petek, na uradnem odprtju razstave, ni šlo le za izjemno zbirko, šlo je predvsem za obujanje spominov.
V Hrastniku letos obeležujejo 200 let rudarjenja. Gorazd Rečnik je včeraj bil na dogodku Mašinhaus 200.22 in preveril, kako se industrijski objekti preobražajo v kulturna prizorišča.
Jutri je martinovo, hkrati pa smo na dobri sredini vseslovenske preventivne akcije proti vožnji pod vplivom alkohola, drog in drugih psihoaktivnih snovi Slovenije piha 0,0. V primerjavi z letom 2020 se je pri nas poraba registriranega alkohola povišala za liter na osebo, po njegovi porabi smo sedmi v Evropi. Želeli smo se prepričati, kakšno je stanje na terenu, zato se je Kaja Ravnak pri delu pridružila policistoma Prometne policije Ljubljana.
Kakšna bo letina vina v Posavju in na Primorskem? Kaj vse se bo ob koncu štajerskega novega leta dogajalo v Mariboru? Tina Šoln se je odpravila na teren v Krško, kjer se je o posledicah suše, letniku 2022 in zvrsti cviček pogovarjala z direktorjem Kleti Krško Juretom Grubarjem. Ali ste vedeli, da je Klet Krško največja vinska klet cvička v Evropi?
V dokumentarnem filmu Trohnenje 2022 Tomo Križnar in Bojana Pivk Križnar prvič primerjata trohnenje etike v najbolj tehnološko razvitem svetu s trohnenjem še živih ljudi v materialno najmanj razvitem, najbolj napadanem, skritem in pozabljenem delu sveta.
Gin je še pred nekaj leti, sploh v Veliki Britaniji, veljal za pijansko pijačo. Zdaj pa je spet v ospredju med trendovskimi alkoholnimi pijačami, predvsem zato ker lahko take vrste pijačo brez zapletene tehnologije naredimo tudi v domačih kraft delavnicah. Edino zapovedano pravilo pri izdelavi gina je namreč to, da moramo v proizvodnji te pijače uporabiti alkohol in vsaj nekaj gramov brinovih jagod.
Igor in Stanka Vauda Benčevič sta tista človeka, ki vrata svojega doma brez izjeme vsakič znova na široko odpreta. Pa ne samo novinarjem. V njun Dom KULTure - MuziKafe lahko pride vsak, ki se mu zahoče kulture ali pa samo nekaj trenutkov miru. V osrčju starega mestnega jedra na Ptuju sta ustvarila nekakšno kulturno oazo, ki se zdi v današnjem - vse bolj hektičnem svetu - prava redkost. Obiskala ju je Neža Borkovič.
Kako pisati o spontanem splavu, zakaj opisovati svoje strahove ob izgubi sluha, kako to potrebo po izražanju lastnih stisk preliti na papir? Vse to se je spraševala Katja Gorečan, ki je pred nekaj tedni izdala prozni prvenec Materinska knjižica, v katerem se sooči s svojima dvema izgubama - izgubo sluha in izgubo nosečnosti v devetem tednu. O knjigi, pa tudi širši problematiki ne-pogovora o spontanem splavu, o toksičnem pozitivizmu in slabih tolažbah v težkih trenutkih se s Katjo Gorečan pogovarja Maja Stepančič.
Ko sonce vzide, je svetloba ena najbolj samoumevnih svari. Svetloba ob zraku in vodi prinaša življenje, brez sonca bi temperatura na zemlji padla krepko pod ničlo in postala zaledenel planet. A če svetlobo podrobneje osvetlimo, sta vprašanji, kaj je svetloba in kakšna je, tisti, s katerima so se ljudje od nekdaj ukvarjali. Zato so se v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri odločili, da po odmevni razstavi o zvoku pripravijo še razstavo o svetlobi, ki je za večino še pomembnejša od zvoka. Kako vidimo, kaj je svetloba, kako hitra je in kaj je eter, vse to so vprašanja, na katera odgovori interaktivna razstava, ki bo na ogled do konca prihodnjega leta.
Danes je svetovni dan varčevanja, ki so ga razglasili na prvem mednarodnem kongresu hranilnic v Milanu leta 1924. Glavni cilj kongresa je bil spodbuditi prebivalstvo k varčevanju, zlasti v obliki vlog na računih v bankah in hranilnicah. Tudi danes ima podoben namen, a želi spodbuditi k bolj sodobnim oblikam varčevanja, ki na dolgi rok vodijo tudi v oplemenitenje prihrankov. Danes imamo Slovenci na bančnih računih skoraj 28 milijard evrov prihrankov in po ugotovitvah statističnega urada ostajamo konzervativni, saj pav bančne vloge in gotovina predstavljajo največji delež prihrankov.
Maša Oliver od leta 2013 živi in dela na Novi Zelandiji v mestu Christchurch. V mestni knjižnici je zaposlena kot kuratorka razstav, kar se mogoče komu zdi nenavadno delovno mesto za knjižničarko. Še bolj nenavadno pa se morda komu zdi, da imajo v knjižnici zaposleno tudi osebo, ki se ukvarja z vključevanjem brezdomcev v knjižnične aktivnosti. Nasploh se v Christchurchu zelo ukvarjajo z vključevanjem manjšin v javno življenje, saj tako verjamejo v močnejšo skupnost.
Kje bomo pa jutri spali? je odprta platforma, ki povezuje ljudi v boju za primerna in dostopna stanovanja in njeni člani so včeraj na Trgu republike, pred parlamentom torej, pripravili protestni performans zoper odločitev vlade, da z uredbo zemljišča, ki so primerna za stanovanjsko gradbo in so v lasti DUTB, slabe banke torej, prenese na Slovenski državni holding. O tej pereči problematiki, ki seveda ni od včeraj in tudi od predvčerajšnjem ne, v naslednjih minutah z Mašo Hawlina z Inštituta za študije stanovanj in prostora.
Oktober zaznamuje dan duševnega zdravja, ki ga sicer obeležujemo 10. oktobra. Člani Društva študentov psihologije v Ljubljani v tistem tednu organizirajo projekt Kako si. Med drugim si prizadevajo, da bi bil dan duševnega zdravja prav vsak dan. Tako so ob 15. obletnici z geslom usklajenost z duhom in telesom pripravili različna predavanja, delavnice in dobrodelne dogodke.
Delujejo 212 let in nimajo rastlinjaka, kjer bi lahko občutljive rastline čez zimo prezimile.
Ponujamo vam skupek terenskih zgodb iz okolice biosfernega območja Kras - od proizvodnje gina, do gostinstva, zeliščarstva in kozjereje. Predstavili se bodo: - Destilarna Gin Brin; - Gostilna Mahorčič Rodik; - Zeliščno-etnološka domačija Belajevi; - Sirarska kozjerejska kmetija Beka.
Ko je v teh koncih lepo vreme, pravijo, da je "Baba dvignila krilo in vreme se je razjasnilo". Od kod ta izraz, smo izvedeli v bližnji vasi Rodik, ki ga pozna marsikateri nabiralec kostanja. V soboto so tam imeli tudi 21. kostanjev praznik, je pa kraška vas znana tudi po svojem bogatem izročilu, ki sega v daljno preteklost. Del te lahko spoznate v Mitskem parku, na dveh poteh z 12 točkami, ki vas ponesejo v svet naših prednikov. Idejna vodja parka je doktorica Katja Hrobat Virloget, izredna profesorica na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem ter predstojnica Oddelka za antropologijo in kulturne študije.
Neveljaven email naslov