Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O predavanjih tisti najbolj pridni študenti še ne razmišljajo, do začetka novega študijskega leta je namreč še mesec in pol, medtem ko profesorji že snujejo nove načine, kako nagovarjati vedno bolj zahtevno mladino. Ena takšnih možnosti učenja je obrnjena učilnica. Koncept se je rodil v tujini že pred kakšnimi dvajsetimi leti, z njim pa smo se začeli v Sloveniji spogledovati v času koronavirusa.
Kaj sploh pomeni obrnjena učilnica, kakšne so prednosti tovrstnega učenja in predavanj sta predstavila prof. Marko Jankovec s Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani in študent Luka Kavčič.
O predavanjih tisti najbolj pridni študenti še ne razmišljajo, do začetka novega študijskega leta je namreč še mesec in pol, medtem ko profesorji že snujejo nove načine, kako nagovarjati vedno bolj zahtevno mladino. Ena takšnih možnosti učenja je obrnjena učilnica. Koncept se je rodil v tujini že pred kakšnimi dvajsetimi leti, z njim pa smo se začeli v Sloveniji spogledovati v času koronavirusa.
Kaj sploh pomeni obrnjena učilnica, kakšne so prednosti tovrstnega učenja in predavanj sta predstavila prof. Marko Jankovec s Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani in študent Luka Kavčič.
V Celju do nedelje v okviru sejma MOS poteka tekmovanje v poklicnih spretnostnih SloveniaSkills, kjer v različnih spretnostih tekmujejo mladi med 18. in 24. letom. Njihove izdelke ocenijo zelo strogi in natančni sodniki, na podlagi njihovih ocen pa se mladi strokovnjaki uvrstijo na evropski nivo tega tekmovanja. Zakaj je pomembno, da pripravljamo tekmovanja tudi za dijake poklicnih srednjih šol? Kako uspešni smo Slovenci v teh spretnostih?
Srednja Evropa je v primežu stoletnih poplav, ki so marsikje povsem ohromile dogajanje. V pogovoru s hidrogeografom dr. Tajanom Trobcem s Filozofske fakultete v Ljubljani smo se pozanimali o geografskih posebnostih predelov, ki so ukleščeni v poplavni val, in tem, kako so se posamezne države odzvale na nenadno naravno katastrofo. Kako to, da so nekatere reke narasle tako drastično, in kakšen bo nadaljnji razvoj dogodkov? Kot poudarja sogovornik, si ne smemo zatiskati oči, podobne poplave bodo še prišle. Ob tem upa, da bomo znali črpati iz preteklih izkušenj in jih dočakati bolj pripravljene.
Kako je preprosta zamisel o obnavljanju rabljenih čevljev postala del večje zgodbe o trajnosti na Poljskem? V Varšavi se je pred nekaj tedni mudila Kaja Ravnak, ki je tam spoznala Martyno Zastawno, ustanoviteljico prvega podjetja brez odpadkov za čiščenje rabljenih čevljev v Evropi. Takole je slišati njena zgodba.
Mesec september je mednarodni mesec ozaveščanja o otroškem raku. Ta bolezen je še vedno najpogostejši vzrok smrti pri otrocih, mlajših od 15 let. Otroci, ki so to zahrbtno bolezen premagali, so se pri nas poimenovali junaki 3. nadstropja, saj so se vsi zdravili v 3. nadstropju ljubljanske Pediatrične klinike. Tako pa se imenuje tudi društvo, ki združuje starše in otroke, ki so skupaj šli skozi premagovanje ene od vrst otroškega raka in ki ta konec tedna organizira srečanje malih junakov na Otočcu, poimenovan Junaški vikend.
Najvišji človek v zgodovini je meril 267 centimetrov, najvišja pričeska meri skoraj 3 metre visoko, najstarejša še živeča gospa prihaja iz Španije in šteje 117 let in 51 dni. Vsi ti rekordi in preostalih skoraj 3 tisoč rekordov je zabeleženih v najbolj prodajani knjigi vseh časov. Vsako leto je prodanih več kot 150 milijon izvodov, ravno letos pa praznuje 70 jubilej. Ob predstavitev slovenske različice Guinnessove knjige rekordov 2025 se pogovarjamo z letošnjimi slovenskimi rekorderji in urednico slovenske izdaje Mojco Benedičič.
Danes si lahko s pomočjo umetne inteligence ustvarimo celo svoje lastno, individualizirano božanstvo. To seveda skrbi tradicionalne uveljavljene religije? Kako so se v digitalnem prostoru znašle verske skupnosti in kaj se dogaja z religijami v digitalnem prostoru?
Slovenija je po številu samomorov še vedno pri samem evropskem vrhu, a se je leta 2023 trend obrnil in je samomor naredilo manj ljudi kot prejšnje leto. Toda pri starejših podatki kažejo na naraščanje. Kaj je v ozadju? Ali že lahko analiziramo, kako so na samomor vplivali ukrepi proti covidu? Zakaj s samomorom konča življenje štirikrat več moških kot žensk? Kaj narediti, če ugotovimo, da ima kdo samomorilne misli?
Rusko-Ukrajinska vojna je vstopila v 922 dan. Žarišče v naši neposredni bližini je od februarja 2022 terjalo selitve več milijonov ukrajinskih vojnih prebežnikov in številni so varen dom našli v Mariboru. V času zaostrovanja konflikta, dobra dva tedna po ukrajinskem državnem prazniku neodvisnosti, smo se pogovarjali z begunskima družinama, leto dni po njihovem prvem srečanju, in drugimi deležniki, ki so vpeti v njihovo integracijo.
Salzkammergut je regija v gornji Avstriji, ki združuje 23 občin in je letos s prestolnico Bad Ischl tudi ena izmed evropskih prestolnic kulture. Obširni program, ki ga ponujajo v sklopu EPK, se posveča prihodnosti regije, raziskuje pa tudi preteklost in eden izmed projektov se je naslonil na tradicijo lovljenja gozdnih ptic. Na seznamu posebnih običajev v regiji Salzkammergut je ob na primer tradicionalnem streljanju s topovi in različnih pustnih tudi običaj lovljenja ptic, ki je tam zakoreninjena že več stoletij in tudi ostaja, kljub nasprotovanju društev za zaščito živali in drugih. Običaj, pri katerem ne gre za ubijanje ptic, je bil prvič pisno omenjen konec 16. stoletja, za časa cesarja Rudolfa II. Habsburškega, ki je lov na ptice razglasil za zakonitega za navadne ljudi ‒ velika divjad je ostala rezervirana za plemstvo ‒ in ga dovolil tudi na cesarskih posestvih.
V Trbovljah je prvi septembrski teden prinesel velike spremembe. Ne le, da se je začelo novo šolsko leto in so se na ulice vrnili šolarji, Trbovlje so dobile tudi novo prometno ureditev. V velikem delu mesta, natančneje med naseljema Vreskovo in Nasipi, je občina vzpostavila cono 30 - omejitev hitrosti so torej znižali na 30 km/h. Gre za del mesta, ki leži na pobočju, ceste so tam ozke in mnogokje nepregledne. Že prej jih je kar nekaj imelo omejitev 30 km/h, zdaj pa so to območje razširili in povezali v enotno cono s ciljem izboljšanja prometne varnosti. V reportaži iz Trbovelj lahko slišite, kako je občina načrtovala to ureditev, kakšne so izkušnje tujih mest, ki so uvedla omejitev 30 km/h na večjih območjih, in kako se na te spremembe odzivajo meščani.
V Sloveniji nimamo podatka o tem, koliko je pri nas oseb z avtizmom. Če pa se naslanjamo na podatke iz raziskav drugih držav, lahko rečemo, da je v družbi približno odstotek oseb z avtizmom in da avtizem v vseh pojavnih oblikah narašča. Ena izmed nevladnih organizacij, ki spodbujajo zavedanje o avtizmu, je Zasebni zavod Modri december, Zavod za spodbujanje zavedanja avtizma in Aspergerjevega sindroma iz Kopra, pri katerem so letos že drugo leto pripravili mednarodno mladinsko izmenjavo mladih z avtizmom Erasmus+. Z geslom "Imam avtizem, pa kaj potem 2024" so se mladim iz Slovenije na tednu druženja in različnih dejavnosti v Idriji pridružili tudi vrstniki iz Latvije in Švedske.
ARD, ZDF, DIE ZEIT, BILD, €uro, €uro am Sonntag in BÖRSE ONLINE. Vse to so mediji, pri katerih sta delali nemški finančni novinarki Daniela Meyer in Astrid Zehbe. Dokler nekega dne nista imeli vsega dovolj. Ustanovili sta svojo založniško hišo in finančno revijo za ženske Finanzielle, s katero si prizadevata za žensko finančno pismenost. Menita, da ne moremo govoriti o ženski emancipaciji, če ženske nismo finančno pismene. Pravita še, da se moramo tudi v službenem okolju večkrat naučiti reči ne in sami nista nikakršni finančni piflarki. Daniela v prostem času rada potuje po Afriki in Kitajski, Astrid pa svoj mir najde v čebelarjenju.
Na območju Julijskih Alp letno noči približno dva milijona ljudi, če k tem dodamo še dnevne obiskovalce, je število še precej višje. In vsak izmed njih mora do tja nekako priti, po navadi kar z avtomobilom. Že pred dvajsetim leti so pri Planinski zvezi Slovenije začeli opozarjati, da je ponekod v alpskem svetu avtomobilov preveč, od takrat se je spremenilo le to, da je teh še več. Alternativa so prevozi z javnim potniškim prometom in dodatnimi javnimi prevozi, ki so na turističnih območjih organizirani predvsem v poletni turistični sezoni. A ob dejstvu, da za marsikatero izhodišče za zgodnji začetek poti v gore ni jutranjih avtobusov, da lahko na nekaterih relacijah zaradi gneče ostaneš brez sedeža ali pa brez prevoza zaradi zamude vlaka, je za marsikoga avtomobil prva in edina izbira. Spodbujanju uporabe javnega potniškega prometa, predvsem pa predstavitvi obstoječih alternativ je namenjen projekt Z javnim potniškim prometom do dolin in peš do višin Planinske zveze Slovenije in CIPRE, društva za varstvo Alp. In kako z javnim potniškim prometom do dolin, verjetno težje kot peš do višin. A če si vzameš čas, planiraš pot in zraven spakiraš še potrpežljivost, se da.
Poznamo 7,151 jezikov. Najbolj razširjen je sicer angleščina, a vemo, kako prav pride, če poznamo še kakšen jezik, včasih so dovolj tudi osnove. Tokrat smo mimoidoče turiste vprašali, koliko tujih jezikov govorijo in kako se znajdejo v situacijah, ko znanje angleščine ne pomaga.
Pripovedovalski festival Pohorska pravljica že 13. leto obuja in raziskuje pripovedovalsko in pravljično dediščino v povezavi z naravo, tem prvobitnim svetom, vključno s Pohorjem, reko Dravo in njenim svetom. Pohorska pravljica se ne podreja modernim trendom, ampak ostaja osredotočena na besedo. V Rušah so se zbrali najboljši slovenski pravljičarke in pravljičarji.
Šport v Sloveniji mora postati dostopen za vsakega otroka. Tak namen ima tudi poslovilna tekma Gorana Dragića v Stožicah v Ljubljani, kjer bo ta skupaj s športnimi kolegi, številnimi športnimi legendami in košarkarskimi navdušenci zbiral sredstva za mlade športnike, ki si udejstvovanja v športu ne morejo privoščiti. O dobrodelnosti govorimo z Goranom Dragićem in direktorjem Fundacije Gorana Dragića Žigo Koščakom.
Luka Dončič, Primož Roglič ali Katarina Čas? Z mimoidočimi z vseh koncev sveta odgovarjamo na vprašanje: Katero ime Slovenca ali Slovenke je najbolj prepoznavno? V tokratni rubriki Glas mednarodne ulice prisluhnite tudi razpravam o tem, katera so mednarodno prepoznana imena iz držav, od koder prihajajo turisti, in na katerih področjih dosegajo največ dosežkov.
Jutrišnji večer bo v ljubljanskih Križankah pospremila filmska glasba. Predvsem iz filmov starejše generacije, a v izvedbi simfoničnega orkestra mlajše. Že šesto leto so se namreč mladi, stari od 12 do 22 let, z vseh koncev Slovenije, pa tudi iz zamejstva, srečali na Poletnem orkestrskem kampu Slovenskega mladinskega orkestra.
V letnem avditoriju mariborskega lutkovnega gledališča bodo do vključno 1. septembra uprizorili večino predstav 35. Poletnega lutkovnega pristana. Mednarodni festival z najdaljšo tradicijo pri nas v organizaciji tukajšnjega lutkovnega gledališča gosti najboljše domače in tuje produkcije. Zgodili se bosta dve premieri. Ob tem nadaljujejo sodelovanje z lokalnimi akterji, prvič pa organizatorji festivalske niti festivala lutkovne umetnosti prepletajo s ptujskim festivalom Dnevi poezije in vina.
Neveljaven email naslov