Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V letnem avditoriju mariborskega lutkovnega gledališča bodo do vključno 1. septembra uprizorili večino predstav 35. Poletnega lutkovnega pristana. Mednarodni festival z najdaljšo tradicijo pri nas v organizaciji tukajšnjega lutkovnega gledališča gosti najboljše domače in tuje produkcije. Zgodili se bosta dve premieri. Ob tem nadaljujejo sodelovanje z lokalnimi akterji, prvič pa organizatorji festivalske niti festivala lutkovne umetnosti prepletajo s ptujskim festivalom Dnevi poezije in vina.
Foto: Lutkovno gledališče Maribor
V letnem avditoriju mariborskega lutkovnega gledališča bodo do vključno 1. septembra uprizorili večino predstav 35. Poletnega lutkovnega pristana. Mednarodni festival z najdaljšo tradicijo pri nas v organizaciji tukajšnjega lutkovnega gledališča gosti najboljše domače in tuje produkcije. Zgodili se bosta dve premieri. Ob tem nadaljujejo sodelovanje z lokalnimi akterji, prvič pa organizatorji festivalske niti festivala lutkovne umetnosti prepletajo s ptujskim festivalom Dnevi poezije in vina.
Foto: Lutkovno gledališče Maribor
V Črno na Koroškem se je terenska ekipa Vala 202 čez Sleme peljala za gasilskim konvojem, ki je prišel na pomoč v dolino pod Peco. Štab, kjer poteka vsa organizacija, je v Centru za usposabljanje delo in varstvo. Tam je od zgodnjih jutranjih ur pravo mravljišče vseh, ki skrbijo za koordinacijo dela in sanacije, nudijo tudi psihološko pomoč. Ena izmed najbolj zaposlenih je županja Črne na Koroškem Romana Lesjak, ki jo je novica o tem, da se na Koroškem obetajo hude poplave ujela v Dalmaciji.
Kar se je dogajalo v zadnjih dneh je povezalo sicer razdeljeno Koroško. Pa ne le domačine, tudi obiskovalce, turiste. Na Prevaljah smo spoznali Nicka Simmonsa, Angleža, ki je vskočil s popravilom dotrajanih in nedelujočih črpalk za črpanje vode.
V zaselku Struge v občini Luče so bili odrezani od sveta. Ljudje so bili ujeti, polovica zaselka se je spremenila v otok. Prebivalci so pred deročo vodo, ki je vdrla v hiše, zbežali na strehe - z njih so jih reševali s helikopterjem. Pravi čudež je, da so vsi prebivalci ostali živi. Podoba zaselka je povsem spremenjena, avtomobilov in glavne ceste v Solčavo ni več. Domačinom je ostalo le to, kar so imeli na sebi.
Statiki so le odmahnili z roko in povedali, da ni več mogoče čakati, hišo je treba porušiti. Rešili so, kar so lahko, in s prijatelji izpraznili tri tedne staro stanovanje. Od petih objektov bo ostal le tri leta star hlev.
V Medvodah so zadnje dni na delu številne intervencijske ekipe, pridružili so se jim številni prostovoljci. Na pomoč pri odvozu nepregledne količine smeti, odpadkov in naplavin so s tovornjaki prišli celo iz prijateljskih občin Koper in Kočevje, številni pa se čudijo, kako jo je v središču kraja brez večjih posledic odnesla stavbe knjižnice. V Medvodah je bil Luka Hvalc.
Na Gorenjskem se je vse skupaj začelo z močnim deževjem prejšnji četrtek, najprej so na tem koncu Slovenije reke prestopile bregove. V Poljanski dolini, Škofji Loki in Selški dolini se je bližala katastrofa.
Pogovor z Anito Ogulin, predsednico ZPM Ljubljana Moste-Polje.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o čustvih, koordinaciji in prostovoljcih.
Gasilec in pek Tomaž Steblovnik je za 24 ur ostal ujet med plazovi, s kombijem kruha. S sodelavcem sta ga podelila med krajane, kamor sta se zatekla. Ko ju je rešil helikopter, Tomaž ni odlašal in odšel kot radioamater pomagat v klicni center. V družinski hiši, ki jo je Savinja poplavila do 1. nadstropja, je poudarjal, da je njuna zgodba samo malenkost v primerjavi z drugimi. Pokazal je na hišo nedaleč stran: “Mlad par, nova hiša, dve noči sta spala v njej, zdaj je napol uničena.”
V letošnjem poletju je bilo poplavljenih veliko vrtov in njiv. Poplavljena območja moramo nujno ločiti na tista, ki so zaradi zalivanja kleti, poškodovanih obratov, skladišč in kanalizacij potencialno močno kontaminirana in na tista, ki so doživela manj nevarne, a za vrtnine vseeno potencialno uničujoče poplave. Za vse površine najprej velja, da jih je treba takoj, ko vlažnost zemljine to dopušča, prerahljati z rahljalniki ali orodji, ki v zbito zemljo dovajajo kisik. Sicer v njem ostajajo živi le tisti mikroorganizmi, ki povzročajo gnilobo, je v svetovalni oddaji Radia Maribor opozorila kmetijska svetovalka, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor Miša Pušenjak.
Katastrofalne ujme so opustošile marsikateri most po državi, o številki je še prezgodaj govoriti. Oglasili smo se na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani, kjer se s projektiranjem in revizijo mostov med drugim ukvarja dr. Tatjana Isaković. Kot je poudarila, imamo za projektiranje mostov skupne evropske standarde in če se uporabljajo pravilno, ne bi smelo biti težav. "Vendar pa moramo vedeti, da je bil to tako izjemen dogodek in da takih vodostajev in tolikšnih hitrosti vode pod njimi tudi aktualni predpisi težko predvidijo," je poudarila. Ključno težavo pa vidi tudi v ponovni reviziji, ki je pri nas – ni, zaradi česar smo po njenem zagotovo unikum v Evropi.
Vrata so nam odprli v Visokonapetostnem laboratoriju Elektroinštituta Milan Vidmar v Ljubljani, kjer preizkušajo visokonapetostne naprave v Sloveniji, s posebno mobilno enoto pa so svojim naročnikom na voljo tudi na tujem.
Nada Jamšek, ki skupaj z možem Martinom v Mostah pri Komendi skrbi za 120-glavo čredo živine pravi, da je živina poplave presenetljivo dobro prenesla.
Poplavna voda lahko s seboj prinese veliko nesnage, tudi neznanih snovi, ki lahko predstavljajo mikrobiološko tveganje za zdravje.
Razsežnosti največje humanitarne katastrofe, ki je prizadela Slovenijo, se rišejo vsak dan posebej. Potem ko je voda ponekod že našla staro strugo in v poplavljenih objektih že brnijo vodne črpalke in razvlažilci, se pojavljajo vprašanja kaj z električno napeljavo in z belo tehniko, ki je bila v stiku z vodo.
Jurij Kočar, vodja servisne dejavnosti pri AMZS svetuje, da motorjev v zalitem vozilu nikoli in nikdar ne zaganjajte sami. Če vse zdi, da upanje za rešitev avtomobila še obstaja, naj ga lastniki s pomočjo avtovleke odpeljejo do servisne delavnice. V grobem velja, da če je avto poplavilo do pragov vozila upanje, da ga bomo popravili in usposobili za vožnjo, še ostaja. Pri vseh, ki jim je zalilo kabino do vzvratnih ogledal pa upanja tako rekoč ni več.
10 milijonov evrov humanitarne pomoči je slovenska vlada namenila prebivalcem na območjih, ki so jih prizadele katastrofalne poplave. Sredstva bosta prejeli humanitarni organizaciji Rdeči križ Slovenije in Slovenska Karitas in sicer vsaka po pet milijonov. Kako bo potekalo razdeljevanje finančne pomoči?
V Tacnu je danes velika čistilna akcija v kajakaškem centru. Nacionalnega poligona za slalomiste na divjiih vodah ni več, hkrati pa so brez prog ostali tudi drugi slovenski klubi. Že od zgodnjega jutra so bili na savskem bregu mnogi prostovoljci, trenerji in tekmovalci. Tam je bil tudi Jure Jeromen.
Deroči vodotoki in pustošenje narave je v tesni dolini ob potoku v hribih med Ljubnim ob Savinji in Lučami ujeli tudi duhovnika Karla Gržana, kaplana v Lučah in Solčavi. Od sinoči ima znova vsaj telefonsko zvezo, še vedno pa je odrezan od sveta.
Neurja so močno prizadela tudi bančni promet, predvsem pa odpirajo vprašanje, kako bodo šle slovenske banke na roke pri financiranju obnove. Luka Hvalc se je s temi vprašanji odpravil na Združenje bank Slovenije in se pogovarjal z direktorico Stanislavo Zadravec Caprirolo.
Neveljaven email naslov